»Tatovi so se morali spoznati na orožje, ker so pobrali tisto, ki je bilo največ vredno,« je povedal 57-letni Miketič, ki je že od otroštva navdušen nad vsem, kar je povezano z orožjem. Ko je odraščal, je bilo po domovih še veliko ostankov iz prve in druge svetovne vojne, imel je nekaj primerkov še iz turških časov.
LOVEC IN STRELEC
Kot mesar se veliko giblje med ljudmi in hitro se je razvedelo za njegovo strast. Tako so ga redno klicali, ko je kdo kaj našel. Prav ljubezen do orožja je botrovala temu, da se je včlanil med lovce in športne strelce. »Nekatere primerke iz zbirke sem si sicer želel preizkusiti, še posebej me je držalo, da bi videl, kako deluje strojnica iz druge svetovne vojne, vendar tega nikoli nisem naredil, ker je kar precej birokratskih ovir pri tem. Starejšega orožja niti ne bi hotel preizkušati, iz varnostnih razlogov.«
Ko je zakonodaja predpisala registracijo orožja, je za vse primerke pridobil orožne liste. Nekaj let pozneje je dobil še nekaj močno poškodovanih kosov brez dokumentov, kar pa ga je drago stalo, saj so mu jih policisti zasegli, pa še pogojno kazen je dobil na ta račun.
KOVINSKA PALICA V STANOVANJU
Konec junija je nekaj dni preživel v novomeški bolnišnici. »Ko sem prišel domov, se mi je zdelo, da je v hiši nekaj drugače. Našel sem del cevi, ki ga jaz nisem pustil tam. Ko sem videl, da je v kopalnici polomljeno okno, sem postal pozoren. Takoj sem opazil, da je ključavnica od zbirateljske sobe poškodovana, ko sem vstopil vanjo, pa sem videl, da manjka orožje.«
Miketič je zbirko zavaroval z rešetkami na oknu zbirateljske sobe in alarmom. »Storilec je očitno prerezal žico za alarm, sicer bi v nekaj sekundah dobil sporočilo na mobilnik, da je nekdo v sobi.« Kaj vse je izginilo, so ugotavljali policisti, ki so vsako leto dvakrat prišli pregledat zbirko in so imeli natančen popis orožja. »Težko rečem, koliko škode sem imel. Če bi rekel, da v povprečju vsak kos stane tisoč evrov, bi bilo to 94 tisočakov. Za zbiratelje je trg nepredvidljiv, za kak kos odšteješ sto evrov, nekega drugega ne boš dobil niti za več tisoč evrov,« razloži.
Sam je orožje kupoval od zbirateljev, včasih je šlo za menjave, obiskuje tudi sejem starega orožja v Šempetru pri Gorici, nekaj ga je kupil na spletu. Vse znance iz zbirateljskih vrst je zaprosil, naj ga obvestijo, če se bo sumljivo orožje znašlo na trgu, a doslej mu ni uspelo priti niti do enega ukradenega kosa.
Policiste je preiskava pripeljala v romsko naselje Lokve pri Črnomlju.
PO SLEDEH DNK
Policiste je preiskava pripeljala v romsko naselje Lokve pri Črnomlju, glavni osumljenec je postal Jovo Muratović, pri katerem sicer niso našli orožja (a so našli marihuano), s tatvino pa ga je povezala DNK-sled na palici, ki so jo našli v stanovanju Miketiča.
Na novomeškem okrožnem sodišču je Muratović tatvine zanikal: »Nič ne vem o vlomu v hišo in orožju, niti ne, kako se je na tisti palici znašla moja DNK. Miketiča osebno ne poznam, o njem sem bral samo v časopisu, po naši vasi pa se je govorilo, da je delal z orožjem in ga prodajal Ciganom.« Omenil je še, da je čisto mogoče, da bi mu vlom in tatvino podtaknili: »Imam hude sovražnike in pred tremi leti so že podtaknili registrsko tablico, ki jo je nekdo ukradel z mojega avta, potem pa se je znašla na kraju vloma. Takrat se je izkazalo, da je bilo vse nastavljeno, in očitno se je tokrat zgodilo isto.« V priporu je od 2. septembra, glede droge, ki so jo našli na njegovem podstrešju, pa je dejal, da sumi 16-letnega sina.
»Nikoli nisem prodajal orožja Ciganom, pa saj ga sploh nikomur nisem prodajal. Če je že šel kakšen kos od hiše, je šlo za menjavo,« je dejal Miketič in pridal, da ima zelo malo upanja, da bo še kdaj dobil nazaj svoje tako težko pridobljeno orožje.