Če človek sliši, da se na kraju večnega počitka dogajajo tatvine oziroma vandalizem, ga preprosto presune. Na pokopališču se, s tem se bomo verjetno strinjali vsi, kaj takšnega ne bi smelo dogajati. S tem soglaša tudi bralec Roman, ki je kontaktiral z nami in nam zaupal svojo zgodbo. Najemnica groba Romanovega pokojnega očeta na ljubljanskih Žalah, ki je sicer največje pokopališče v Sloveniji, je Romanova mati Mirjana, stara 67 let. Letna najemnina za njihov grob znaša od 100 do 150 evrov, v najemnino pa so vključene komunalne storitve in ostalo.
Tri tatvine v štirih letih
Šokantno pa je, da so lopovi njihov grob v približno štirih letih okradli kar trikrat, nazadnje aprila. »Trikrat so nam ukradli medeninasto nagrobno vazo in nagrobno lučko, skupna škoda znaša zagotovo okrog 600 evrov, torej 200 evrov pri eni tatvini,« je pojasnil Roman in dodal, da lahko na spletnih straneh Žal Javnega podjetja najdemo pravila oziroma navodila, kako ravnati, če pride do kraje na grobu. »Če pride do slednjega, jih moraš s tem seznaniti. In tukaj se vse konča, saj oni preprosto ničesar ne ukrenejo. Pošljejo te na policijo, kjer prijaviš dogodek. Jaz sem zadevo prijavil na Policijski postaji Bežigrad, kjer so evidentirali dogodek. In tam se zadeva zaključi, čeprav je na pokopališču videonadzor. Ta sploh ne deluje, to so mi dejali tudi na policiji. Čemu je potemtakem videonadzor sploh namenjen, kje so varnostniki? Glede varnosti Žale Javno podjetje preprosto ne naredi nič. Varnost, kot se zdi, ni všteta v letno najemnino groba,« je ogorčeno dejal Roman in dodal, da so tovrstne kraje že večletna vsakdanja praksa lopovov tako na pokopališču Žale kot tudi na ostalih njihovih pokopališčih (Bizovik, Sostro, Polje…), število kraj pa naj bi se iz leta v leto povečevalo. Tudi mi smo se lahko prepričali o krajah na grobovih po Žalah, ko smo obiskali pokopališče in se sprehodili po njem. Tatvine in vandalizem na posameznih grobovih nam je pokazal eden izmed kamnosekov na Žalah. »K nam vsakodnevno pride vsaj ena stranka, ki nam pove, da so ji okradli grob, in želi naročiti novo nagrobno vazo, lučko … Te stvari se dogajajo vsakodnevno. Ukradene vaze in lučke so iz različnih litin, najpogosteje gre za bron in aluminij. Lopovi ukradene kovine naprej prodajajo kot odpadno kovino,« nam je pojasnil kamnosek.
Vse kamere naj bi delovale
Z vprašanji smo se obrnili na Žale Javno podjetje, katerega direktor je mag. Robert Martinčič. »Dejstvo je, da varovanje pokopališča Žale močno presega osnovna priporočila in standarde varovanja pokopališč, ki veljajo v Sloveniji in tujini. Predpisi namreč določajo zgolj to, da mora biti pokopališče primerno ograjeno in da je obisk pokopališča dovoljen le v času, ki ga določi in objavi lokalna skupnost,« pravijo v podjetju. V Mestni občini Ljubljana (MOL) sicer način opravljanja obvezne gospodarske javne službe urejanje in čiščenje pokopališč ureja Odlok o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Šestintrideseti člen podrobno določa obveznosti izvajalca javne službe. Med temi obveznosti sicer ni navedeno, da izvajalec straži in varuje posamezne grobove ter zasebno lastnino najemnikov grobov, pač pa je v 12. alineji izrecno navedeno, da izvajalec organizira čuvajsko službo, ki izvaja splošen nadzor območij pokopališč. In kot pojasnjujejo v podjetju, imajo na pokopališču Žale organizirano čuvajsko službo, ki pokopališče nadzira 24 ur na dan, vse dni v letu in da je za zagotavljanje reda in varnosti (tudi na pokopališčih) v prvi vrsti pooblaščena policija. »S policijo redno sodelujemo in se dogovarjamo, vse to skupaj z podjetjem Varnost Maribor, d. d., ki za nas izvaja nadzor pokopališča Žale. Kamer je na pokopališču veliko in vse delujejo, vseeno pa so namenjene splošnemu nadzoru na pokopališču, in ne snemanju posameznih grobov, saj to po mnenju informacijskega pooblaščenca ni dovoljeno. Na ta način smo fizično varovanje kombinirali s tehničnim in s tem še povečali stopnjo varnosti na pokopališču.« Ne glede na fizično in tehnično varovanje pravijo, da ni mogoče preprečiti vseh kraj, zato najemnikom grobov priporočajo, da svojo zasebno lastnino, ki jo imajo na grobnih prostorih (spomenike, vaze, lučke ...), zavarujejo pri zavarovalnicah. Ravno tako strankam priporočajo, naj medenino in baker nadomestijo z drugimi, za preprodajalce nezanimivimi materiali. »Če najemnik svoje zasebne lastnine nima zavarovane, za škodo, ki jo povzročajo neznani storilci, nismo odgovorni zgolj zato, ker se je to zgodilo na pokopališču. Da je podan temelj za izplačilo odškodnine, morajo biti izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti, torej škoda, protipravno ravnanje, vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem ter odgovornost. V primerih kraj in poškodovanja tuje stvari je izkazana le škoda, ne pa tudi naše protipravno ravnanje in vzročna zveza ter odgovornost,« še pojasnjujejo in dodajajo, da se kraje večinoma dogajajo čez dan, in ne ponoči. »Ne nazadnje se občasne kraje bakrenih predmetov dogajajo povsod po Sloveniji in Evropi, ne samo na pokopališču Žale. Kradejo kipe iz parkov, zvonove iz cerkvenih zvonikov, žlebove s cerkva ...«
Obravnavali petindvajset kaznivih dejanj tatvin
In kaj na problem kraj porečejo na policiji? »Pri pregledu podatkov prijav (gre za neuraden podatek, ki se lahko spreminja) so policisti policijske postaje Ljubljana Bežigrad v letu 2015 obravnavali vsaj 25 kaznivih dejanj tatvin na pokopališču Žale. Gre predvsem za tatvine predmetov iz medenine in bakra. Pokopališče ima najmanj 10 vhodov, dostop pa je na določenih mestih mogoč čez ograjo. V večini primerov ni mogoče ugotoviti časa storitve kaznivega dejanja, saj se lahko razteza od nekaj dni pa tudi do nekaj mesecev (najemniki oziroma lastniki grobov teh ne obiskujejo vsakodnevno),« nam je sporočil Vinko Stojnšek, predstavnik za odnose z javnostmi v PU Ljubljana in obenem dodal, da policisti PP Bežigrad spremljajo pojav prijavljenih tatvin in glede na zgostitve tatvin (predeli pokopališča) usmerjajo oziroma zagotavljajo prisotnost policistov v civilu in uniformi na tem območju. Zaključil pa je s tem, da modri angeli v sodelovanju z upravo pokopališča Žale in varnostno službo iščejo rešitve, s katerimi bi lahko število kaznivih dejanj zmanjšali.