Urška Bačovnik Janša tako, odkar je njen soprog za zapahi, doma in v svetu zbuja sočutje njegovih privržencev. Besede in dejanja spodbude, od katerih je večina izraženih kar javno in glasno, bi brez dvoma godili vsaki ženski v stiski. A najsi deluje gospa Janša še tako krhko, ne sedi doma in joka, temveč se bori za priznanje nedolžnosti svojega moža in očeta njenih sinov.
»Ko boste postali nekomu v tej državi moteči, vas lahko mirno obsodijo, kot so moža. In – pozdravljeni na Dobu.«
Ko se je pred leti lepa, mlada in izobražena zdravnica Urška omožila s pomembnim politikom Janezom, je v Drežnici pod Krnom pokalo od romantike. Danes, točno pet let in en dan po uradni sklenitvi zakonske zveze, se kreše čisto drugače. In če bi vedeževalka pred vstopom v zakon njej in njeni ljubezni napovedala izkušnjo, kakršno preživlja zdaj, bi ravnala enako, kot je? Je kdaj obiskala vedeževalko, astrologa ali koga podobnega – je vraževerna? »Karkoli bi mi že kdo napovedal v moji zvezi z Janezom, bi ravnala povsem enako, kot sem. Si pa nikoli nisem niti dovolila, da bi mi kdo napovedoval prihodnost. Verjamem, da si jo krojimo sami, s svojimi dejanji. Osebno imam slabe izkušnje z vedeževalkami, ki v časopisju obračunavajo s politiki, zraven pa zapišejo, da imamo še žene klinike v tujini. Grda zloraba te stroke,« pravi Urška.
Seveda nas zanima, ali udeležbo na zadnjih shodih za izpustitev njenega moža občuti bolj kot dolžnost do SDS ali jo v prve bojne vrste vodi zgolj srce. Gre zgolj za borbo za dokaz moževe nedolžnosti ali vidi v tem tudi splošni boj za pravice ljudi in resnicoljubnost? Odgovor je jasen: »Moža so zaprli brez enega samega dokaza. Sodnica se je tako odločila, ker se ji tako zdi. Takšnih obljub česarkoli, za katere ni materialnih dokazov, lahko vsak izmed nas dobi na tisoče vsak dan. Tudi vi. Ko boste postali nekomu v tej državi moteči, vas lahko mirno obsodijo, kot so moža. In – pozdravljeni na Dobu. Se vam zdi to dobro? Kolikokrat sem v kakšni bolnišnici slišala govorice, kaj vse je naročil Janez, koga vse morajo vzeti v službo, tudi s strani vodij teh ustanov, pa je bila vedno to čista laž. Za te ljudi še slišal ni nikoli.
»Urškine solze na govorniškem odru pred zapori na Dobu so bile za Janševo predvolilno kampanjo neprecenljive.«
Shodi so veliko več kot strankarske prireditve, večina ljudi tam ni strankarsko opredeljenih. Vsem je skupno, da takšnih neosnovanih, neresničnih in sramotnih sodb, pa naj gre za kogarkoli v tej državi, ne bomo prenašali. Zame je v tej krivični obsodbi ključen osebni vidik. Nihče nima pravice, da z lažjo in prevaro otrokom v njihovih najbolj nežnih letih jemlje očeta. Če bi bil v meni kanček dvoma, me ne bi slišali govoriti teh besed.«
Pa njena oblačila za v javnost zadnjem času: na Dobu, pred sodiščem … vedno zamolkla, če ne že črna – namenoma kot diskretni znak žalovanja (za moževim odhodom, za vero v pravni sistem …) ali zgolj naključje?
Širok nasmeh in glasen vzklik: »Naključje. Saj vidite, da sem danes v najbolj veseli barvi, barvi sonca.«
