Temu na neki način pritrjujejo prodajne številke, saj je C3 že vse od svojega rojstva, leta 2002, zelo priljubljen med kupci. Slovenci so jih v dveh desetletjih pokupili nekaj več kot 20 tisoč (šest tisoč v zadnji generaciji od leta 2016), medtem ko je na evropski ravni ta številka občutno višja. Zabeležili so kar 5,6 milijona prodanih primerkov.
V novi izdaji se je C3 korenito spremenil. Razvijali so ga na novi koncernski platformi SCP, deležen je bil nove oblikovne podobe, prostornejša in funkcionalna je potniška kabina, kar zadeva pogon, pa večji poudarek namenjajo električni verziji. Inženirji so malčka z oznako e-C3 opremili s 74-kilovatnim elektromotorjem, ki je nameščen na sprednji osi, napaja pa ga 44-kWh baterija iz litij-fero-fosfata, ki obljublja doseg do 320 kilometrov z enim polnjenjem po WLTP-ciklu. Polnjenje baterije od 20 do 80 odstotkov na sedemkilovatni polnilnici traja približno štiri ure, na hitri, stokilovatni polnilnici pa bo čas polnjenja trajal manj kot 30 minut. Brez skrbi, z nekajmesečnim zamikom v ponudbo prihaja tudi bencinsko gnani C3 s 74 kilovati moči.
Že ob svetovni premieri oktobra letos so pri Citroenu navedli podatek, da bo električni e-C3 na voljo za 23.300 evrov, cena šibkejše verzije z 200-kilometrskim dosegom pa naj bi bila nižja od 20 tisočakov. Na vnovičnem snidenju v Sloveniji Citroenovi predstavniki konkretnejših informacij glede cen še niso imeli, saj naj bi se proces oblikovanja cenika začel šele spomladi. Prvi avtomobili bodo v prodajne salone zapeljali junija prihodnje leto.