Ker se zaznavni in spoznavni razvoj pri otrocih razvija postopoma, se moramo zavedati, da otroci pri hoji in teku niso tako zelo spretni kot odrasli.
Zakaj?
- ker nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli, kar pomeni, da kasneje vidijo vozila,
- sicer dobro slišijo, vendar ne znajo natančno preceniti, iz katere smeri prihaja vozilo,
- ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj,
- niso še vešči razlikovanja med pojmi, kot sta na primer pojma levo in desno,
- nimajo še razvite sposobnosti dolgotrajne koncentracije,
- njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo, in mimogrede jih kaj zmoti,
- ne zmorejo posploševati in uporabljati splošnih pravil, kot je na primer pravilo, kako prečkamo cesto.
Zato je ogrožena tudi njihova varnost. Največ žrtev med otroki pešci je v starosti od štirih do sedmih let, ko še ne osvojijo vseh zahtev sodobnega prometa. Zato potrebujejo pomoč, učenje, nasvete, vodenje in nadzor odraslih.
Kako naj z otroci hodimo po cesti, na kateri ni pločnikov?
Kadar v bližini našega doma ni pločnikov, so pešci, zlasti otroci, še posebej ogroženi. Z otrokom vedno hodimo ob levem robu ceste tako, da smo vedno med otrokom in cesto. Tako vidimo prihajajoče vozilo in se mu lahko pravočasno umaknemo, tudi če nas voznik spregleda ali vozi nepravilno.
Le izjemoma, če je tako res varneje, hodimo ob desnem robu cestišča. Vedno hodimo tako, da smo med otrokom in vozili. Če je rob ceste zelo ozek, hodimo z otrokom drug za drugim, tako da držimo otroka pred seboj.
Projekt VOZI VARNO, (po)misli na otroke omogoča tudi Zavarovalnica Triglav, ki sofinancira postavitev sistemov za umirjanje prometa v bližini šol in vrtcev.
Prečkanje ceste je zahtevna naloga!
Prečkanje ceste je izredno zahtevna naloga, ki tudi od odraslega zahteva veliko znanja, pozornosti in previdnosti. Da bi otroka postopno pripravili na samostojno prečkanje ceste, razdelimo naloge na več delov.
Otroka naučite:
– izbirati najvarnejša mesta za prečkanje ceste;
– da se vedno ustavi pred robom pločnika;
– da bo znal opazovati promet in presojati, kdaj lahko prečka cesto, po možnosti takrat, kadar se ne približuje nobeno vozilo;
– dejanskega prečkanja ceste.
Otrokovo gibanje je nepredvidljivo, nenadoma se lahko odloči, da bo stekel, in hitro spreminja smer gibanja. Prav to je vzrok, da so vozniki tako pogosto presenečeni, ko otrok priteče na cesto. Zato najprej poiščemo najvarnejša mesta, kjer bo otrok prečkal cesto. Pomembno je, da so to površine, na katerih vozniki lahko pravočasno opazijo otroka, in da otroku ne zastirajo pogleda parkirana vozila, zabojniki, ograje in podobno.
Ko nameravamo prečkati cesto ali ko smo pred križiščem, se moramo vedno ustaviti korak od roba pločnika ali roba vozišča. Otroka navajamo na to, da se pred prečkanjem ceste vedno ustavi in glasno reče »stoj«.
Tako se bo postopno navadil, da ne bo nikoli nenadoma stopil na vozišče. Pomembno je, da se bo vedno res ustavil in ne bo mislil, da je govorjenje nekakšen obred in je dovolj, če rečeš »stoj«.
Več nasvetov o pravilni prometni vzgoji vam bomo v sklopu projekta (PO)misli na otroke, vozi varno ponudili tudi v prihodnjih številkah časopisa Svet24, zato nas le spremljajte!
