Kako naj počaka na avtobus?
Otrok naj vedno pričaka avtobus na posebej označeni avtobusni postaji. Pred vstopanjem v avtobus naj počaka, da avtobus popolnoma ustavi. Vstopanje v avtobus naj poteka urejeno. Pri izstopanju mora paziti, da izstopi na varno površino ter se umakne od avtobusa, tako da bodo imeli ostali potniki prostor, da izstopijo.
Na avtobusu naj se otrok usede ali stoji ter se trdno drži droga. Prepriča naj se, da ne sedi na sedežu rezerviranem za starejše, invalide, nosečnice. Svoj sedež naj odstopi, če takšna oseba vstopi v avtobus in nima kam sesti.
Če stoji, naj se postavi k robu avtobusa, da ne ovira ostalih potnikov, ter se trdno drži droga. Tako ne bo padel ali se zaletel v druge potnike, če avtobus močno zavre ali zavije. Otrok naj ne stoji pred izhodnimi vrati, razen če izstopi na naslednji postaji. Kričanje ali zviranje lahko moti voznika avtobusa ter druge potnike, zato ni primerno.
Če mora za nadaljevanje poti prečkati cesto, naj počaka, da avtobus odpelje in to stori za avtobusom, tako da bo jasno videl in bo dobro viden drugim udeležencem v prometu.
Več o svetu prometa skozi otroške oči vas čaka v zloženki Prvi koraki v svetu prometa, ki jo najdete na spletni strani Javne agencije RS za varnost prometa, prejeli pa so jo tudi vsi starši prvošolcev.
Kaj pa otroci in druga motorna vozila?
Ko nameravamo na pot z avtom, moramo biti pozorni na to, ali se kje v bližini ne igrajo otroci. Preden odpeljemo z dvorišča, poglejmo, ali ni naše vozilo pritegnilo otrokove radovednosti ali ga uporablja za igro in bi lahko otroka s svojim manevrom poškodovali.
Pozor!
Na parkiriščih, kjer se v bližini lahko igrajo otroci, parkiramo vedno vzvratno. Medtem, ko pripeljemo in parkiramo vzvratno mine veliko manj časa in lahko dobro pogledamo, če se za avtomobilom ne igra otrok. Če na parkirni prostor zapeljemo naprej, mine pri našem ponovnem odhodu od trenutka, ko pridemo do avtomobila, ga odklenemo, sedemo za volan, si pripnemo varnostni pas in zaženemo motor, do trenutka, ko speljemo bistveno več časa. Lahko kar nekaj minut. V tem času lahko otrok, ki se igra v bližini, pride za naš avto, ne da bi ga opazili in ga lahko povozimo. Med igro so otroci tako zatopljeni v svojo dejavnost, da nas ne bodo niti opazili niti slišali.
Ob skrbi za prometno vzgojo otrok pa moramo več storiti za primerno okolje, v katerem se lahko otroci igrajo in bivajo. Menimo, da imamo že dovolj avtomobilov in nam ni več potrebno vse pozornosti posvečati le temu, kako se bomo kar najbolj udobno in hitro vozili.
Avtomobilov je že bistveno več kot otrok, zato moramo ulice in ceste v naseljih prilagajati otrokom. Učinkovito lahko preprečimo nesreče, če so igrišča urejena tako, da se lahko otroci igrajo, ne da bi morali tekati čez cesto ali bi jim žoga vsak trenutek padla nanjo. Poleg tega pa lahko z ukrepi za umirjanje prometa umirimo hitrost vozil, ki lahko v takšno okolje vstopajo le kot prijazen tujec.
