Tudi jaz sem eden izmed njih, skeptikov. Moj racio je izjemno močan, ko se vname tovrstna debata. Verjetno je to posledica moje srednješolske izobrazbe, tam so me namreč, če ne drugega, naučili, da nič ne verjamem, ampak naj predno 'šlatam drote', najprej pomerim z voltmetrom. Da neko stvar verjamem, jo moram razumeti oziroma izkusiti. Zato roko na srce, težko sprejmem, da nekje nad nami živijo nevidna bitja, ki nimajo drugega dela, kot to, da bdijo nad nami, nam pomagajo (vendar včasih pri tem niso pretirano uspešni) in jim pravimo angeli, ki jih še nihče ni videl.
Lahko pa, da ste vi drugačni. Morda brez zadržkov verjamete v pozitivno moč mišljenja, se navdušujete nad filmom 'Secret', verjamete, da je možno razviti svojo intuicijo, trdite da je popolnoma možno nekoga pozdraviti s pomočjo misli, hodite na tečaj meditacije, menite, da boste z vizualizacijo izboljšali svoj nastop, iščete metodo, kako bi odpravili posledice stresa in izboljšali svoje življenje ...
Alfa stanje
Kaj pa bi porekli, da imajo v bistvu oboji nekako prav. Ste morda že slišali kaj o alfa stanju? Alfa stanje imenujemo stanje uma, ko možgani delujejo v okolici frekvence 10 Hz. Preko dneva smo ponavadi v beta stanju, takrat možgani delujejo veliko hitreje, vendar zato veliko bolj površno. Alfa stanje ni nobeno posebno stanje, prav gotovo ste v tem stanju uma nekajkrat na dan, če ne drugače, medtem ko spite in sanjate. V tem področju možganskega valovanja se spomnimo sanj.
Ko sem prvič slišal o alfa stanju, je bilo nekaj v zvezi z učenjem tujih jezikov. Zdelo se mi je strašansko mamljivo. Bližnjica do znanja! Ko sem 'googlal' naprej, sem našel cel kup nekih pripomočkov, s pomočjo katerih naj bi to stanje bilo moč doseči. Od komor za lebdenje, do posebnih očal, ki utripajo s frekvenco alfa stanja. Dobil sem občutek, da je to nekaj, za kar je potrebno veliko opreme, prizadevanja, vaje, torej zelo težko dosegljivo.
Zanimivo je, da so raziskave z elektroencefalogramom oziroma z aparatom, ki zaznava aktivnosti v možganih bile narejene že 1875. Najprej so poskuse opravljali na zajcih in opicah. Zaradi možnosti, ki so jih imeli - razumeti moramo, da je bila moderna elektronika še v povojih - so uspeli izmeriti le frekvence okoli 7 do 14 Hz. Na začetku so tako sklepali, da možgani pač delujejo z določeno frekvenco, ki so jo imenovali frekvenca alfa. Kasneje, ko pa so meritve opravljali z bolj občutljivimi aparaturami, pa so zaznali tudi frekvenčni spekter, višje in nižje od frekvence alfa. Ti frekvenčni pasovi so dobili imena beta, delta in theta. Označbi gama so se nalašč izognili, saj je imelo negativno konotacijo zaradi gama valovanja, ki je bilo zelo popularno v medijih v tistem obdobju. Možgani v frekvenci alfa delujejo najbolj optimalno in ekonomično. Zato si v alfa stanju tudi največ zapomnimo. Z današnjo elektroniko ni praktično več nobena težava izmeriti frekvence, s katero dela večina možganov. Možno je celo kupiti škatlico z elektrodami, ki si jih pritrdiš na nekaj točk in nato zadevo spremljaš na pametnem telefonu.
Metoda ESP
Možgani večine ljudi delujejo v frekvenčnem območju, ki je nekoliko višje od območja alfa. Razmišljamo lahko zelo hitro in avtomatsko. Vendar, ko se lotimo nekega problema, veliko bolje razmišljamo v frekvenčnem spektru alfa valovanja. Zanimive so meritve in testiranja, ki so jih opravili na skupinici ljudi. Nekateri izmed njih, približno 10%, so pri meritvah imeli zelo zanimivo možgansko dinamiko. Po vprašanju, ki jim je bilo zastavljeno, se je frekvenca njihovih možganov počasi začela upočasnjevati, dokler se ni ustavila v frekvenčnem območju alfa stanja, naslednji trenutek, ko pa so povedali odgovor, pa se je frekvenca že dvignila na raven bete. Ti ljudje so bili v skupini običajno najbolj inteligentni.
Vendar nas verjetno zanima, kako se tega naučiti. Pionir raziskav v alfa stanju je bil v zgodnjih šestdesetih letih Jose Silva. Izredno bister mož, z zelo težko življenjsko zgodbo. V raziskavo je vložil kar 25 let dela ter pol milijona dolarjev. V raziskavi so sodelovali psihiatri, pediatri, psihologi, nevrologi, rezultat njegovih raziskav pa je bila sprva Silva method, tik pred smrtjo pa je to metodo še izboljšal in ustvaril ESP Ultramind. Metoda ESP se poučuje po celem svetu, celo na nekaterih univerzah. Ponavadi se v enem vikendu udeleženci naučijo protokola, da brez težav vstopajo v alfa stanje in tam aktivno delujejo. Rezultati so presenetljivi, teorija pa zelo preprosta. Imamo dve možganski hemisferi, levo in desno. Medtem, ko je leva tista logična, je desna kreativna. Alfa stanje dosežemo takrat, ko sta obe hemisferi v sozvočju oziroma, ko delujeta obe skladno. Zveni preprosto? Pa poskusimo ... Težava je v tem, da ko se umirim in začnem na primer šteti do 100, zaposlim logično možgansko polovico, sem pri tem spustil z vajeti tisto kreativno polovico in v glavi se mi začnejo prikazovati slike, ki se mešajo z občutki in oblikami. In če spremenim taktiko? Umirim se, predstavljam si, da sem na morju, slišim galebe, pljuskanje morja, predstavljam si toploto na koži ... V trenutku mi v mislih začnejo bliskati številke. Še 3 tedne pa imam registracijo, Jure mi je dolžan denar, obljubil sem, da bom ... Z vajeti smo spustili levo – logično možgansko polovico in v tem primeru nas ovira s svojimi podatki le- ta.
Metalni trening nasproti fizičnemu
Zakaj pa bi sploh hodili v alfa stanje? Možgani v tem stanju počivajo, prav tako celo naše telo. Različne kulture so spoznale pozitivne učinke meditacije, vendar so le-te ponavadi za našo evropsko miselnost in civilizacijo nerazumljive in neprebavljive. Prav zato je metoda Joseja Silve tako univerzalna. V alfa stanju lahko bistveno bolj učinkovito ponavljamo naučeno snov, razmišljamo o projektu ali pa le sproščamo stres. Lahko pa naredimo vizualizacijo. Naj vas v to prepriča naslednji poskus, ki ga je opravil Dr. Charles Garfield, bivši raziskovalec pri NASI in takratni predsednik ustanove The Performance-Science Institute v Berkleyu, Kalifornija.
Študija je preučevala učinek mentalnega treninga, vključno z vizualizacijo, na štirih skupinah atletov svetovnega ranga ravno pred Olimpijskimi igrami leta 1980 v Lake Placidu, New York. Elitne atlete so razdelili v štiri skupine, in sicer takole:
1. skupina je opravila 100% fizični trening
2. skupina je opravila 75% fizičnega in 25% mentalnega treninga
3. skupina je opravila vsakega treninga pol, torej 50% / 50%
4. skupina pa je opravila 25% fizičnega in 75% mentalnega treninga
Raziskovalci so odkrili, da je 4. skupina, skupina z največ mentalnega treninga, pokazala očitno večji napredek kot 3. skupina, ki je pokazala večji napredek kot 2. skupina ter da je 2. skupina je pokazala večjega kot 1. skupina.
Rezultati so bili osupljivi. Kdo bi pričakoval, da lahko atleti z mentalnim treningom dosežejo več, kakor njihovi kolegi športniki, ki so bili podvrženi predvsem fizičnemu treningu?
Garfield je dejal: "Med mentalnimi vajami atleti ustvarijo mentalne podobe gibov, ki jih želijo oponašati v resnici. Uporaba te spretnosti utemeljeno poveča učinkovitost postavljanja ciljev, ki so do takrat bili zgolj dolgočasen spisek postopkov."
Če so duhovne vaje in vizualizacija imeli tako temeljit učinek na atlete, kakšnega bi lahko imeli na vas?
Ali lahko uporabite enak princip za izboljšanje svojega odnosa do stvari, za dosego večjega zaupanja in izpopolnitev svojih spretnosti? Ali lahko vpliva na vašo sposobnost učenja, ali lahko izboljša vaš zamah pri igranju golfa, ali lahko zgubite odvečno težo oziroma se držite diete? Odgovor je DA!
Tovrstne tehnike vizualizacije lahko uporabite za izboljšanje kvalitete vašega lastnega življenja. Vas zanima, kako? Kliknite TUKAJ!
Je res mogoče: alfa stanje z roko v roki s fizičnim treningom?
New age je v zadnjem času zelo popularen. Na internetu je veliko ponudbe različnih metod in sistemov, ki v hiperpozitivističnem slogu obljubljajo malodane čudeže, ki jih je moč udejanjiti le s pomočjo misli. Meditacija, hipnoza, avtogeni trening, moč misli ... Nekatere zgodbice so skoraj pravljične. Ljudem, ki so nagnjeni k skepticizmu, pa gredo ob tem ponavadi lasje pokonci.