Prav v teh pomladnih dneh magnolija dobiva najlepšo, razcveteno podobo.
Pa spoznajmo to magično drevo, da boste naslednjič, ko jo boste videli, vedeli tudi, kakšna zgodovina in simbolika jo spremljata.
BOTANIČNI POGLED
Svoje ime magnolija dolguje Pierru Magnolu, francoskemu zdravniku in botaniku, ki je v botanično klasifikacijo uvedel pojem družine. Ima starodaven izvor in jo najdemo v različnih delih sveta, od Amerike do Azije. Je rastlina iz družine Magnoliaceae, ki vključuje več kot 80 drevesnih in grmičastih vrst. Magnolije, ki izvirajo iz Severne in Srednje Amerike, lahko v višino presežejo 20 metrov.
Drevo ima nadomestne ovalne ali eliptične liste, ki so temno zelene barve in usnjati. Njeni cvetovi so veliki, razkošni ter bele, rožnate, vijoličaste ali rumene barve, z močno dišavo.
Na Zemlji je že milijone let, kar kažejo nedavna arheološka izkopavanja v Ameriki – nekateri fosilni primerki so stari celo več kot pet milijonov let.
MAGNOLIJA PO SVETU
Do pred nekaj stoletji je v Gruziji veljala tradicija, da se ob vsakem domu zasadi magnolija, saj naj bi družini prinašala srečo in ekonomsko stabilnost.
Prve primerke magnolije, uvožene v Evropo, so gojili v rastlinjaku, ker naj bi bile rastline zelo občutljive. Nekateri francoski vrtnarji pa so menili, da je ohranjanje veličastnih dreves v zaprtem okolju dejanje proti naravi.
Po legendi naj bi prva magnolija, gojena zunaj, postala največja in najbolj veličastna v vsej Evropi in je živela več kot sto let.
Po japonski legendi je priporočljivo, da ne spite oziroma se ne zadržujete predolgo pod cvetočo magnolijo, saj vas lahko močan vonj njenih cvetov omami ali celo ubije.
V ljudski medicini so smolo iz cvetov in lubja, ki je bogata z vitamini in minerali, pogosto uporabljali za blaženje revmatskih težav, brste magnolije pa kot protivnetno sredstvo.
JEZIK CVETJA
V jeziku cvetja ima magnolija različne pomene glede na barvo.
Bela: vztrajnost, čistost, dostojanstvo, odločnost, skromnost.
Rožnata: sramežljivost, nedolžnost, veselje, občutljivost.
Rumena: blaginja, sreča, zvestoba, dobro zdravje.
Vijoličasta: sreča, plodnost, pogum, lepota.
Tradicija tudi pravi, da če imate magnolijo in cveti zunaj sezone, to simbolizira vaše tesnobno stanje.
Podariti magnolijo v jeziku cvetja pomeni verjeti, da je oseba, ki ji jo dajete, močna, dostojanstvena in vztrajna.
OD STARIH DO SODOBNIH ČASOV
Na Kitajskem ljudje verjamejo, da zasaditev magnolije na vrtu zagotavlja srečo, blaginjo in zakonsko srečo. Po feng šuju zasaditev pred hišo spodbuja srečno življenje, polno užitkov, medtem ko gojenje na zadnji strani doma daje prednost finančni blaginji.
Na Japonskem so neveste na svoj poročni dan krasile svoje šopke z belimi cvetovi magnolije, ki so predstavljali moč in čistost njihove ljubezni.
Še danes velja, da so cvetni listi magnolije talismani za zaščito parov in povečanje strasti.
Če bi moški v Evropi izdal partnerico ali se po njenem zapuščanju vrnil k njej, bi ji moral dati cvetove magnolije, da bi nadoknadil napako, kar kaže na čistost in plemenitost njegovih namenov.
Rastlina je tesno povezana z energijo jin, pooseblja tako rodovitnost kot pogum, da se upre neugodnim razmeram (raste v sušnih in negostoljubnih tleh); zato je še posebej primerna za zaščito žensk.
Magnolije se razlikujejo po oblikah in barvah, vendar so vse čudovite: vabijo nas, da smo strpni in lepoto dojemamo v raznolikosti.
Eterično olje magnolije se uporablja za iskanje ljubezni do sebe in za sprostitev. Lahko ga uporabimo, ko čutimo potrebo po umiritvi čustvene zmede in sprejemanju uravnoteženih odločitev.
Po tradiciji dajanje peščice suhih listov magnolije pod žimnico zagotavlja srečen zakon.
Če želite v svoj dom pritegniti srečo, morate nad vsa vrata ali okna obesiti semena magnolije.
JAPONSKA LEGENDA
Nekdaj je živela zelo revna deklica Keiko, ki je za preživetje izdelovala papirnate rože, a so bile tako poceni, da je komajda shajala. Nekega dne je na njeno okno priletela stara papiga.
Ker je prijazno dekle ni pregnalo, ji je ptica razkrila skrivnost: da bi oživila rožo, mora nanjo kaniti kapljico lastne krvi. A nesprejemljivo je dati zadnjo kapljico krvi …
Deklica je upoštevala nasvet, njene oživljene rože so bile tako lepe, da jim je zrasla cena in Keiko se je izkopala iz revščine. Kupila si je razkošen kimono in odšla na ples, kjer je spoznala in se zaljubila v mladega študenta Arthurja, in zdelo se ji je, da ji ljubezen vrača.
A žal so mladeniča zanimale le materialne dobrine; sanjal je o razkošju in prisilil nesrečno deklico, da je vedno bolj delala. Želela je ugajati svojemu ljubimcu, rožam je dala še zadnjo kapljico krvi in umrla. In cvet, na katerega je kanila zadnja kapljica krvi, je postal magnolija.
