Tudi zato, da si naše telo, naše celice, naše energije in tudi naš um zapomnijo, kako je, ko smo res v celoti v svetlobi.
»Practise, practise, practise«, torej vadite, vadite, vadite, so bile besede mojega prvega učitelja duhovnih praks. In če je to veljalo prej, nekoč, velja v tem času še toliko bolj.
PREVZGAJANJE
Ko začutite preboje, bodisi sami bodisi na kakšni delavnici ali po terapiji, ko začutite, da ste prišli v lepe energije, bodite pozorni na to, da vas um ne popelje nazaj v staro stanje. To se dogaja in čas, ko smo v lepih energijah, odprti, v svojem jedru, je dragocen, tudi zato, da si naše telo, naše celice, naše energije in tudi naš um zapomnijo, kako je, ko smo res v celoti v svetlobi. Ne zaspite, ne mislite, da se vam naslednji dan ne bo treba potruditi spet priti v to stanje. Bo, vsak dan znova. A ravno ti preboji, ti trenutki popolnega stika s sabo, nam dajo vedeti, da je to to in da je to stanje mogoče – tudi trajno: z nenehnim trudom, delom. Prevzgajamo namreč svoj um, reprogramiramo svoje zapise v celicah – in to je trud, ne pride kar takoj in samo po sebi, razen če se v trenutku ne razsvetlimo, kar pa se dogaja redkim.
VEČDIMENZIONALNA BITJA
Kot terapevtka vedno znova svojim strankam ponavljam: ostanite čim dlje v tem stanju, ne dovolite umu, da vas že takoj spet potegne v stare drame. Resnično samo mi sami lahko nadzorujemo svoje misli, se odločamo, da v nekem trenutku rečemo umu: »Okej, vse življenje si mlel take in take misli in mi zaradi tega ni bilo nič bolje, ta trenutek pa se odločam za lepše misli.« Sami smo gospodarji svojega življenja, zunanje ovire so in bodo, tako pač je, naš odziv nanje pa je odvisen od nas samih. Če je zid spredaj, gremo pač zadaj, če je zgoraj, iščemo izhod spodaj in obratno. Smo večdimenzionalna bitja in ravno to nam omogoča, da ne gledamo samo v eno smer, v eno dimenzijo. Nešteto jih je in zato tudi nešteto možnosti.
NEGA NOTRANJEGA OTROKA
Veliko se v zadnjem času o tem piše in tudi jaz bi rada še enkrat napisala: na dan prihajajo stare rane, stare potlačene stvari, karmične blokade, vse je na kupu. Smo v izjemno močnem procesu, vsak posebej in vsi kot človeštvo ter še širše, naša Zemlja, naše osončje – vse je del izjemno močnega procesa. Počutite se ranjene, stvari, za katere ste mislili, da ste jih predelali, so se spet vrnile, morda je videti in čutiti strašljivo. Ne poskušajte se oklepati starega, vem, da ni preprosto, dovolite si čutiti rane, dovolite si biti ranljivi, dovolite si slišati tiste dele sebe, ki so v stiski. To so tiste energije, ki so resnično del vašega bistva, to so energije, ki smo jih potlačili, se jih naučili ne slišati, da bi bili sprejeti, da bi ustrezali pričakovanjem drugih. To so energije vašega notranjega otroka, tudi tako jim lahko rečemo, ker vem, da marsikdo od vas ve, o čem govorim, ko jih tako imenujem.
Kaj se obeta? Obeta se to, da je čas, da pogledate res vase in da najprej negujete svojega notranjega otroka. Ne bo šlo brez tega, vaše najgloblje bistvo zahteva, da ga slišite in vidite, da ga živite. To vam prinaša osvoboditev in potem spremembo navzven. Pojdite zavestno v to, ker se bo zgodilo v vsakem primeru, z vašim sodelovanjem ali brez sodelovanja. Prej ko boste začeli sodelovati s sabo, prej boste imeli novo moč za spremembe.
Vse bo dobro. Zaupajte si.
RITUALI
In smo pri ritualih. Vsak lahko sam dodela svoje rituale dnevnega prijavljanja v energije svoje svetlobe, svoje duše, tako kot začuti, da je zanj najbolje: dihalne tehnike, meditacija, ritual sedmih dušnih žarkov, čiščenje s turkizno svetlobo, barvna terapija ... ali samo zgodnje vstajanje, dihalne tehnike, pozdrav soncu, sprehodi v naravi, da se povežemo z eteričnim telesom narave in se um umiri, eterično in fizično telo pa hranita ... Pomembno je, da vsak dan sodelujemo s sabo, da se vsak dan začutimo v svojem jedru, da se vsak dan vse bolj spoznavamo; kdo v resnici smo in kaj je tisto, kar nam je bilo tako ali drugače vsiljeno od zunaj, kaj je tisto, česar ne potrebujemo več. Postavljajo se novi temelji in čudovito je, če pri postavljanju svojih novih temeljev zavestno in radostno, ustvarjalno sodelujemo tudi sami.
Kakor otroci sestavljajo lego kocke po svoji vizionarski ideji, zamisli, po tem, kakor v duhu vidijo, da jih pritegne, da jim je všeč, tako je smiselno, da mi odrasli najprej v duhu, potem pa v zunanji resničnosti gradimo in sestavljamo svoje temelje.
Srečno!
