»Zelo rada sem imela ljudi in vsem sem zaupala. Starši so imeli precej velik problem, da so me prepričali, da nisem šla z vsakim, ki je prišel na obisk, kar domov. (smeh) Pa zelo rada sem se s svojim škotskim ovčarjem podala raziskovat. Vedno so me iskali. Po tem sva postala že prav znana v naši okolici,« začne pripoved pevka Alya, ki jo je njena raziskovalna žilica že kot majhno deklico nemalokrat pahnila v težave. »Bila sem zvedav in živ otrok, vse me je zanimalo, zato strahu nisem poznala. Včasih sem delovala nagonsko, drugič sem premislila, preden sem kaj ušpičila. Spominjam se enega takih podvigov, ko sem se v hudi zimi, ko je bilo snega do pasu, odločila, da poskusim drsati v domači strugi. Raziskovanje in ponesrečen poskus drsanja sta se končala s pristankom v ledeno mrzli vodi. Do vratu premočena sem se tresoča primajala domov, in ko sem vsa skesana pozvonila na zvonec, sem jih slišala, da mi je odzvanjalo v ušesih še vsaj teden dni … Imela sem srečo. Topla kopel in vroč čaj sta preprečila, da bi zbolela. Je pa izkušnja ostala,« se spominja Alya.
Na drugi strani pa mama Cvetka ne more pozabiti na dogodek v Grčiji. »Ko je bila Alya še otrok, smo odšli na ogled Meteore, ko se je z vrha skale, na kateri je bil samostan, odkrušil velik kamen. Padel je pol metra od nje! To je bil dogodek in trenutek, ko sem se najbolj ustrašila zanjo, saj bi se stvar lahko končala tudi tragično,« se spominja mama.
Druga drugi izbirata oblačila
Cvetka je zelo močna ženska, kar je Alya ugotovila že v zgodnji mladosti. »Kot otrok se mi je zdela stroga, močna, vztrajna, ljubeča in pametna hkrati. Vedno je imela odgovor in rešitev za kakršen koli položaj na dlani. Bila je drugačna v številnih pogledih in v dobrem smislu, saj je združevala strogo klasično vzgojo s precej sodobnim pristopom,« pove Alya in doda: »Ko zdaj gledam nazaj, sem ji hvaležna za vse. Njena šola se je več kot dobro obnesla, dala mi je ogromno dobrih popotnic za življenje, veliko znanja in, kar je najpomembnejše, postali sva najboljši prijateljici in zaupnici, ki se izjemno cenita.«
Tudi podobni sta si. »Radi imava podobne stvari, podobno razmišljava, se odzivava, pogovarjava se lahko skorajda telepatsko. Obe obožujeva potovanja, živali, dobro kulinariko, bereva iste knjige in meditirava.« Alya prav vsako jutro namreč začne z zgodnjo jutranjo meditacijo. »Radi raziskujeva življenje. Včasih si ena od druge izposodi kakšen kos oblačila. Ali ni to zabavno?« se nasmehneta. Kadar gresta po nakupih, se nemalokrat zgodi, da Alya izbere oblačila mami in obratno. Sta pa tudi, kot pravita sami, rekorderki po dolgih in globokih pogovorih, ki so pogosto filozofsko obarvani. »Nikoli nama ne zmanjka tem. Radi se izobražujeva o življenju in veliko bereva, zato je to res zanimiva, nikoli končana tema,« pove Cvetka.
Mama jo je želela poimenovati drugače
Alya je edinka in pretirane želje po bratu ali sestri nikoli ni imela. »Precej sem spreminjala mnenje, pa je verjetno zaradi moje neodločnosti tudi ostalo tako, da sem sama in mi tudi ustreza tako,« razmišlja pevka. »Sem imela obdobja, ko sem močno začutila potrebo po družbi, saj sem se veliko igrala sama. No, družbo mi je delal moj pes Astor in pozneje Boby, a sem imela vedno toliko opravka sama s seboj, da mi pravzaprav ni bilo kaj dosti dolgčas.«
Mimogrede, mama jo je sprva želela poimenovati drugače. »V osnovi sem jo želela poimenovati Selena, vendar ko sem ugotovila, da je bilo tako ime slavni mehiški pevki, ki so jo umorili, me je to odvrnilo,« razkrije Cvetka, ki je hčeri v oporo tudi v najtežjih trenutkih življenja. »Kadar nam je lepo ali pa kadar nas življenje preizkuša, je lepo imeti ob sebi človeka, ki mu brezpogojno zaupaš in ki ve, kaj čutiš. Človeka, ki ti zna svetovati, žalovati s tabo, se veseliti ali preprosto biti ob tebi. Vse to je pomembno, ker so tu vedno prisotna najgloblja čustva. In hvaležna sem do neba, ker lahko vse to delim z mami. Vedno je tu zame, tako kot jaz zanjo,« pravi glasbenica.
Cvetka Alyo pogosto spremlja na koncerte v tujino in ob tem se kajpak zgodi tudi veliko nepozabnih dogodivščin. »Mislim, da nama bo obema ostala v spominu Gruzija, kjer sem pela na festivalu. Vse skupaj se je že začelo obrnjeno na glavo. (smeh) Nastanitev v veliki vili sredi gozda, ki je bila kot iz zgodbe o Harryju Potterju, huda nevihta, ko je zmanjkalo elektrike. V temni noči med spanjem so naju prebudili streli, za katere sva naslednji dan izvedeli, da so jih povzročili domačini, ki so streljali mačke. Bilo je namreč tri leta po koncu vojne z Rusijo in so se na tamkajšnjem območju mački, ki so imeli garje, zelo razmnožili. To je le delček tega, kar se je dogajalo v enajstih dneh, kolikor sva bili tam. Za nameček pa sva ravno med najinim tamkajšnjim bivanjem izvedeli še, da sva v tretji najnevarnejši državi na svetu. Tudi Pariz je bil zanimiv, pa Sarajevo …« brskata po spominih.
Zamenjujejo ju za sestri
Danes je Alya razpeta med Slovenijo in Dalmacijo, kjer živi in nastopa. Cvetki ob tem ni pretirano težko, saj tudi sama obožuje tople južne kraje in se na vsake toliko odpravi na obisk. Najpogosteje skupaj preživita dopust, in tudi letos ni bilo nič drugače. »Zabavno je, kadar smo skupaj. Veliko se smejemo, radi dobro jemo in pijemo in se nasploh družimo.«
Obe svetlolasi, zgovorni in postavni pa ju marsikdo zamenja celo za sestri. »Ja, to velikokrat slišiva, da naju ljudje, ki naju srečajo, označijo kar za sestri.«
Prav takšna mama, kot je Cvetka, si nekoč želi postati tudi Alya. »Seveda, želim si nekoč postati mama, to je nekaj najlepšega. Otroke obožujem in veliko so okoli mene. Ko bom začutila, bo čas tudi za to. Sicer pa mislim, da bi bila ljubeča mama, tako kot je moja,« sklene pevka.
