Pred tremi leti se je Urška pogumno lotila projekta UMA, ki jo je izstrelil v čisto drugačne glasbene orbite. Tik pred zaključkom novega albuma je izvedela, da s partnerjem, komikom Tinom Vodopivcem, pričakujeta otroka, in vse se je obrnilo na glavo. Glasbeno turnejo je morala odpovedati in se lotiti popolnoma drugačnih izzivov.
»Veselila sem se najnovejšega projekta, a mi je nosečnost prekrižala načrte. Žal mi je bilo benda, ki je bil res dober in smo bili pripravljeni na turnejo, pa sem morala odpovedati praktično vse datume. Moja nosečnost je bila namreč precej naporna. Kljub temu sem veliko naredila, med drugim sem imela ultimativno gnezdenje – organizirala sem nakup in obnovo stare hiše, kar je bilo tako naporno, da tega ne bi nikoli več ponovila. Še posebno noseča. Zdaj sem polno zaposlena mamica, s podtalnim vretjem novih domislic kot UMA ter producentka pri projektih, ki jih imava s Tinom, med drugim celo dva filmska scenarija, ki bodo vzklili takoj po končanem porodniškem dopustu,« je prepričana Urška. Do takrat pa jo sin Kris Maj potrebuje celo, in prav je tako. Vse bo počakalo in nova vloga je v njeno ustvarjanje prinesla nov vidik.
»Rada sem mama, še bolj, kot sem si predstavljala. Je pa težje, kot sem mislila, da bo. A nič takega, česar ženske ne bi zmogle. To je ta čudovita supermoč, ki nam je dana. Ko že misliš, da ne moreš več, da se je porabila čisto vsa energija, se od nekod spet potegne. Vir je ta neskončna ljubezen, ki jo šele zdaj zares dojemam,« se smeji pevka in dodaja, da je niti nove razmere v državi niso preveč pretresle. »V bistvu sem v 'karanteni' že od jeseni. Kljub temu da sem zelo dinamična oseba, ki je rada vpeta v akcijo, sicer rada delam, treniram, imam konjičke, sem zdaj v posebnem obdobju, ko se popolnoma posvečam malemu in obenem prav nič ne čutim, da kaj zamujam iz zunanjega sveta. Kljub ukvarjanju s sinom pa najdem tudi čas za naju s Tinom, pa tudi za zdrav smuti, igranje s psičko, da naredim stvari po hiši,« pove Urška, ki je stike z drugimi ljudmi skrbno omejila že lansko jesen, odkar je prvič prebrala za pohod virusov, še preden smo izvedeli za resnost koronavirusa. Od karantene se ji ni nič bistveno spremenilo – razen tega, da je malo bolj pozorna na higieno in varnost svoje družine. Kljub vsej skrbnosti pa noče živeti v paniki, zato s Tinom skrbita za prijetno ozračje za oba in za malega, se z njim igrata, imajo prijeten skupen čas. Tin je krasen, nežen in ljubeč očka. »Moral bi imeti oddajo za otroke s svojimi domislicami za igro, kako igračkam vdahne življenje in resnično smešne dialoge. Temu se rada pridružim tudi sama in naš dom je poln zelo nenavadnih zvokov, petja in smeha. Za nočno vstajanje sem jaz dežurna že zaradi dojenja, mi pa vedno priskoči na pomoč, če ga prosim, v previjanju pa je prav po moško učinkovit. Najzabavnejši je čas za kopanje, ko je pri nas cel žur. Običajno prepevamo pesem Copacabana Barryja Manilowa, s tem da smo spremenili besedilo v 'kopa v banja'«,« se smeji pevka.
Bala se je za sina
Urška priznava, ne glede na to, kako rada ima svojega sina, da je na začetku prestajala težke čase. »Moja stiska na začetku so bili strahovi. Tako zelo sem se bala zanj, da sem imela nočne more. A takoj ko sem začela zaupati lastnemu materinskemu čutu, sem se uspela umiriti in vse skupaj preusmeriti v zdravo skrbnost. Sem zelo ljubeča, ves čas raziskujem in berem kakovostna čtiva o postopkih, rešitvah,« se je oddahnila. Hitro doda, da je njen sin zelo živahen otrok ter zahteva pozornost in ukvarjanje. Kadar jo zdaj kaj zanima, piše trem ali štirim prijateljicam in povpraša po izkušnjah. To ji velikokrat pomaga sestaviti sliko, kaj bi lahko pomagalo. Sicer pa imajo v Domžalah izjemno prijazne zdravstvene delavce in radi pomagajo tudi z nasvetom po telefonu. Na koncu pa vedno prevlada njen lastni občutek, ki postaja vse bolj jasen. Rada je s sinom, zdaj se ji srce para le takrat, kadar ga kaj boli in ga ne more potolažiti. Najprej so bili krči, zdaj že zobki. Kadar pa ni težav, je pravi dobrovoljček. »Je čudovit otrok: kot igriv mucek, je močen, pozoren na okolico, neskončno ljubek, slini se kot polž in ima meni najlepši smeh. Že zdaj se kaže močen značaj. Ker ves čas veselo brca in se rad kotali, mu pravimo tudi ninja. Mimogrede, sama sem tudi ljubiteljica borilnih veščin in ninjutsu sem dejansko trenirala, dokler ga ni prekinila nosečnost. Veselim se opazovanj, v kakšno osebo se bo razvil, tudi z najino pomočjo,« je optimistična Urška, ki si kar naprej izmišlja nove pesmi, ki jih poje sinu. Morda jih bo kdaj predstavila tudi javnosti. Sicer pa ga želi naučiti pravih vrednot in kako živeti v ljubezni. »Želim, da bo znal sam najti notranji mir in ohraniti zdrav kompas. Da bo samozavesten in močan, a hkrati obziren do sočloveka. Seveda pa si želim predvsem, da je srečen.« Do takrat pa se bosta oba trudila po svojih močeh. V teh časih jima večkrat ni enostavno, saj sta oba svobodnjaka. »Imava skupno podjetje in se vsak izpad, kot recimo ta karantena, pozna na družinskem proračunu, vendar sva oba delavna, pridna in preudarna, tako da se bova že znašla. Po mojem porodniškem dopustu se bom vrgla v delo z dvojno vnemo. Zdaj ne delava več samo za naju. Otroku želiva zagotavljati udobje in predvsem varnost, in to je popolnoma nov motivacijski torpedo. Dejstvo pa je, da otroku ne moreš kupiti sreče. Čuti vibracije, ki jih ima doma, in zato je absolutna prioriteta, da je doma pozitivno vzdušje. Za to pa ne potrebuješ veliko denarja.«
Urška Majdič je nedavno praznovala tudi okroglo obletnico: »Resnična starost niso številke, temveč počutje, psihofizično stanje. Meni je številka 40 prinesla veliko dragocenih izkušenj in spoznanj, ki seveda prispevajo k zrelosti. Zaradi tega se znam umiriti, postaviti zase, se znajdem v različnih razmerah, imam dodelano samopodobo in razčiščene stvari … In zaradi tega sem tudi lahko boljša mama. Sem samozavestna, da otroku lahko predam dobre temelje in zdravo popotnico za življenje.«
