Ali pa ste bili v situaciji, ko vam je nekdo želel pomagati, brez da bi vi prosili za pomoč, in vam svetovati, kaj morate ali ne smete narediti in kako se morate obnašati.
Mogoče je ta nekdo z vami delil svojo izkušnjo z namenom ‘odpreti vam oči’ in vam pomagati, vi pa ste čutili odpor, saj to nikakor ni bilo to, kar bi želeli ali potrebovali ta trenutek?
Mislim, da smo bili že vsi v podobnih situacijah. Zakaj je velikokrat toliko odpora, ko poskušamo dati nasvet in kako lahko pomagamo nekomu na način, da bo oseba slišala in sprejela naš nasvet? Velikokrat želimo nekomu svetovati, ker so nam dejanja te osebe moteča in jo želimo spremeniti. Če pride naš nasvet iz te energije, smo lahko prepričani, da ne bo sprejet na način, kot bi si želeli. Velikokrat dajemo nasvete tudi takrat, ko nismo bili zaprošeni za pomoč, ker mislimo, da vemo, kaj je najbolje za nekoga drugega v tem trenutku. A če nas oseba ni zaprosila za pomoč, verjetno tudi ne bo odprta za pomoč, zato obstaja več možnosti, da bo naš dobronameren nasvet zavrnila.
Kako torej pomagati in svetovati?
Seveda obstajajo načini, kako vseeno pomagati, ko vidimo, da je to potrebno. Tukaj sem želela z vami deliti par koristnih napotkov, ki jih lahko uporabite naslednjič, ko boste resnično in iskreno želeli nekomu pomagati.
1. Prisluhnite: najprej poslušajte, kaj oseba doživlja, kako se počuti. Ne poskušajte pomagati, preden natančno ne prisluhnete in poskušate razumeti, kako se oseba resnično počuti in kaj potrebuje.
2. Izkažite empatijo: pokažite, da ste osebo slišali in da jo poskušate razumeti. To lahko naredite tako, da rečete “Slišim, da se počutiš žalostno/frustrirano/jezno zaradi te situacije. Verjamem in razumem, da ti mora biti zelo težko v tem trenutku.” To seveda priredite dani situaciji, v kateri je oseba.
3. Vprašajte, če lahko pomagate: preden ponudite svoj nasvet ali pomoč, vprašajte, če lahko to naredite. Ta del je najpomembnejši. Kajti če dobite privolitev, bo oseba veliko bolj odprta za to, da vas sliši in vaš nasvet kasneje tudi uporabi. Lahko rečete: “Ti lahko kako pomagam?” ali “Sama sem šla čez podobno situacijo, bi bila pripravljena slišati mojo izkušnjo o tem, kaj mi je pomagalo?” ali “Na tem področju imam izkušnje, ki bi jih z veseljem delila s tabo, bi bila odprta za to?” Ko vprašate na ta način, boste hitro videli, v kolikšni meri je oseba odprta za vaš nasvet. Če slišite jasen “Ja, prosim”, potem vam bo prisluhnila, dala vam je namreč privolitev.
Možnost izbire
Če ravnate na tak način, obstaja veliko več verjetnosti, da vam bo prisluhnila in sprejela vaš nasvet, in pomagali boste lahko veliko bolje, kot če bi vsiljevali vaš nasvet. Tudi če oseba nasveta kasneje ne bo mogla sprejeti ali uporabiti (nismo namreč vedno pripravljeni ali sposobni narediti to, kar je dobro za nas), se boste vsaj izognili odporu, na katerega bi skoraj zagotovo naleteli, če bi svoj nasvet vsilili. Na ta način boste tudi ohranili boljši odnos z osebo in več miru. Ko komuniciramo na ta način, damo osebi na drugi strani izbiro. In ko nekaj svobodno izberemo, smo veliko bolj odprti in sprejemajoči, ni upora in komunikacije veliko lepše teče.
Še nekaj je zelo pomembno: preden želite dati nasvet nekomu drugemu, se vprašajte, a je to, kar bi sedaj želeli svetovati, nekaj, kar mogoče sami potrebuje ta trenutek? Velikokrat namreč dajemo takšne nasvete, ki bi jih morali najprej dati sami sebi in jih tudi upoštevati. Seveda je velikokrat lažje svetovati drugim, kot pogledati vase, a je zelo pomembno za naš osebni razvoj in mir, da začnemo pri sebi. In ko ravnamo tako, se bodo naši odnosi in komunikacija z drugimi izboljšali.
