Torej takrat, ko se z nečim istovetim, to»naredim za isto«. Isto s čim ali kom? Isto s seboj. Na primer moja igrača, postane pozneje moj avto, moje stanovanje, moja obleka, moj partner in tako dalje.
Poskušamo se najti v stvareh, a nam to nikdar povsem ne uspe in na koncu se v njih izgubimo. Oglaševalska industrija to zelo dobro izkorišča. Ve kako ljudi prepričati, da bodo videli sami sebe kot boljše, lepše, močnejše … To doseže tako, da vas prepriča, da boste izstopali iz množice, če boste uporabljali določen izdelek. V kolikor kupite kos obleke, ki jo nosi tudi slavna oseba, si s tem nezavedno prisvojite tudi lastnosti te osebe. Tako v mnogih primerih ne kupujete izdelka, ampak občutek, da ste sedaj tudi vi nekaj več ali bolj pomembni.
Začaran krog
Seveda v tem svetu, kjer se nahajamo, potrebujemo stanovanje, obleke, hrano, avtomobile in druga sredstva. Vse te stvari lahko spoštujemo in ob njih dejansko uživamo.Toda vseh teh stvari ne morete spoštovati, če jih uporabljate kot sredstvo za krepitev lastne vrednosti. Preko materialnih stvari ne morete najti samih sebe in ne morete zapolniti notranjo praznino. Ego pa počne prav to. Ego povzroči, da se z zunanjimi stvarmi za kratek čas poistovetite, postanete eno z njimi. To je moj avto in sedaj se počutite več vredne za nekaj časa, to je moja hiša in zopet se gre za isti začaran krog. Na ta način iščete sebe s pomočjo stvari. Istovetenje s stvarmi, ustvarja navezanost na stvari ter v končni fazi tudi obsedenost z njimi. Zadovoljstvo ega je vedno kratkotrajno in zato kar naprej hočemo več, kar naprej kupujemo, kar naprej trošimo. Če nimate dragega avtomobila, lepe hiše se počutite manj, bolj prazni. Torej stvari uporabljamo za krepitev sebe, lastne identitete. Občutek lastne vrednosti je večinoma vezan na vrednost, ki jo imate v očeh drugih. Preko stvari bi radi našli polnejši občutek sebe oziroma bi radi zapolnili lastno notranjo praznino. In to počne ego.
Rakava celica
Žal živimo v času, kjer veliko ljudi enači vašo lastno vrednost s tem, koliko in kaj imate in če ne boste spregledali utvare, se boste do konca življenja gnali za stvarmi v upanju, da boste v njih našli svojo vrednost in polni občutek sebe. Večji del življenja večine ljudi poteka v obsedenem ukvarjanju s stvarmi. Zato je prav kopičenje stvari bolezen današnjega časa.
Ego se istoveti z imetjem, toda njegovo zadovoljstvo je kratkotrajno in plitko. V njem ostaja prikrit, globoko vsajen občutek nezadovoljstva, nepopolnosti, nepotešenosti. Ker v imetju ni mogoče najti sebe, nastopi močnejša težnja, ki je del delovanja ega, to je potreba po še oziroma hlepenje. Hlepenje ohranja ego veliko bolj kot imetje. Ego ima večjo potrebo, da bi hlepel, kot da da bi imel. Deluje kot rakava celica, katere edini cilj je, da se množi. Ne zaveda se, da s tem, ko uničuje organizem, katerega del je tudi sama, povzroča lastno uničenje.
Osvoboditev
In kako se lahko osvobodite navezanosti na stvari? Navezanost na stvari se osvobodite, ko si v stvareh ne boste več prizadevali najti sebe. Takoj, ko se boste zavedali, da se s kakšno stvarjo istovetite, istovetenje ni več popolno. Bodite navzočnost, ki se zaveda navezanosti. To je začetek preobrazbe zavesti.
Učitelji modrosti se zavedajo, da poduhovljenost ni odvisna od naših prepričanj, ampak je v celoti povezana s stanjem zavesti. To stanje določa, kako delujemo v svetu in se sporazumevamo z ljudmi.
