Studio je, vsaj za slovenske razmere, resnično prostoren. Vanj bi lahko spravili več stanovanj in na neki način so ustvarjalci Usodnega vina naredili prav to. Poleg kuhinj in dnevnih sob priljubljenih junakov in manj priljubljenih antagonistov se sprehodimo tudi skozi bolnišnico in policijsko postajo.
V ogromni garderobi nenehno potekajo priprave, igralci čakajo na snemanje svojih prizorov in se učijo besedila ali pa počivajo na katerem od neštetih kavčev. Prisostvovali smo nastajanju prizora med Nino (Inja Zalta), Martinom (Klemen Janežič), Evo (Tjaša Železnik) in Petrom (Aljaž Jovanović), v katerem Nino skrbi za očeta (Iztok Valič). Snemanje poteka hitro, časa za neskončno ponavljanje scen ali pozabljanje besedila ni. Po koncu z igralci poklepetamo v 'kavarni' v studiu – na eni strani prostora so točilni pult in mizice s stoli, na drugi že postelje.
Občutljiva Nina
Igralci se strinjajo, da je snemanje v studiu precej udobnejše. Med premori med snemanji gredo lahko na kavo, včasih pa se, kot pravi Inja, kar uležejo na prazne postelje v studiu in nadoknadijo malo spanca. Snemanje na lokaciji poteka počasneje, ure so daljše in premori napornejši, vendar pa je vseeno čudovito snemati na soncu in svežem zraku. Inja Zalta pravi, da si s svojo junakinjo deli predvsem srčnost in introvertiranost, medtem ko je Nina bolj občutljiva, melanholična in trmasta. Vsekakor se ji dogaja, da jo gledalci tudi ustavijo na ulici in prosijo za fotografijo, se pa dostikrat poskuša v javnosti tudi malo 'zakamuflirati'. Sama je v osnovni šoli skupaj z babico rada spremljala mehiške telenovele, a sedaj ne več. Tudi Usodnega vina ne gleda, saj nima televizije, vendar bi nadaljevanko tudi sicer spremljala kvečjemu, če ne bi bila sama del nje. Čeprav je od manekenstva do igre zares prešla šele z Usodnim vinom (pred tem je igrala v kratkem filmu Všečkana), pa pravi, da je bila želja po igralstvu prisotna že prej: »Vedno sem si potihem želela biti igralka, ampak tega nisem izrazila na glas, ker se mi je zdelo, da morda nisem dovolj dobra.« Pravi tudi, da so ji manekenske izkušnje pomagale pri igranju, saj je nastopanje pred fotoaparatom vzela kot igro.
Več pa v novi številki revije Vklop!
