Še malo pa se bo začelo novo šolsko leto. Znani Slovenci in Slovenke so bili večinoma pri ocenah precej pridni, drugače pa je bilo pri vedenju, saj so radi zganjali lumparije – od nedolžnih, kot so klepetanje med poukom, do bolj drznih: eden od njih je denimo skupaj s sošolci maturantom ukradel simbolični ključ šole, drugi pa si je v srednji šoli zaradi (pre)dolgega jezika prislužil tudi dva ukora.
Komik in voditelj Rok Škrlep
Na šolske dni imam lepe spomine. Sploh gimnazija mi je dala veliko lepih spominov in res dobrih prijateljev. Najraje sem imel športno vzgojo, zgodovino in matematiko, najmanj pa verjetno angleščino. Pač nisem lingvističen tip, čeprav bi mi bolj pozorno poslušanje danes še kako prav prišlo. Kar se tiče ocen, sem bil nekje nad povprečjem, ampak nikoli med »piflarji«. Čas sem raje kot za učenje porabil za košarko, koncerte, druženje in kakšno lumparijo. Na nekatere od njih sem kar ponosen. Recimo na tole: na Gimnaziji Kranj so imele nekatere učilnice steklen vrh stene in zato smo med malico večkrat sošolca dvignili na višino stekla, on pa se je delal, kot da plava kravl. To je bilo bolj smešno dijakom, ki so imeli notri pouk, kot pa profesorici. Ali pa takrat, ko smo maturantom ukradli simbolični ključ šole. To smo naredili tako, da smo se oblekli v maturantske obleke, čeprav smo bili šele tretji letnik. Zjutraj smo prišli prevzet ključ in nihče ni posumil, da nismo maturantje. Večkrat smo tudi prinesli kitaro v šolo in profesoricam zapeli kakšno serenado. Lepi spomini, zagotovo. Profesorice so me imele povečini rade, zato sem se kaznim največkrat izognil. No, enkrat sem moral na taboru tri dni pomivati posodo, ker sva s takratno punco šla na »neprijavljen« sprehod. Ampak je morala posodo pomivati tudi ona, tako da to ni bila zares kazen.
Glasbenik Rudolf Gas
Na osnovno šolo imam lepe in prijetne spomine. Bil sem priden fantek. Najljubši predmet mi je bil seveda glasba, tudi književnost, med manj priljubljenimi pa matematika.
Pevka Anja Rupel
Na šolo imam kar lepe spomine, pa ne zaradi učiteljev, temveč sošolk in sošolcev. Nisem bila pretirano pridna, nekaj srednjega. Najraje sem imela glasbo in v osnovni šoli pevski zbor, v gimnaziji pa italijanščino. Sovražila pa sem matematiko, fiziko in telovadbo.
Igralec Andrei Lenart
Na šolo imam lepe spomine. Bil sem med pridnimi. Ne spomnim se, da bi kaj ušpičil. Najraje sem imel športno vzgojo in izbirni predmet gledališki klub. Športna vzgoja je bila v primerjavi z ostalimi predmeti sprostitev, šport sem imel že od malega rad. Gledališki klub pa so bili moji prvi koraki v igralstvo, rad sem ga imel, sem pa imel takrat ob nastopanju veliko tremo. Najmanj pa sem imel rad angleščino. Jezikovni predmeti so mi šli v šoli najslabše.
Voditelj Jean Frbežar
Načeloma sem bil med bolj pridnimi učenci, zaradi večinoma dobrih ocen sem pogosto veljal za piflarja. Sem si pa v srednji šoli prislužil tudi dva ukora zaradi (pre)dolgega jezika. V drugem letniku srednje šole mi je učiteljica za slovenščino kontrolno nalogo ocenila z minus 2, ponavadi sem pisal najmanj 4. Najprej mi sploh ni hotela vrniti naloge, ko pa mi je liste vrnila, sem videl, da polovice sploh ni prebrala. Rekla mi je samo, da teh krac ne bo brala in da bi »na moji osnovni šoli morali 'fentat' vse učitelje, ker me niso naučili, kako se piše« (pišem še danes ekstra nečitljivo, ker so mi pojasnili, da se z levo roko ne piše, ampak samo s 'talepo' roko). Jaz sem ji odvrnil, da bi na njeni osnovni šoli morali 'fentat' vse, ker je niso naučili branja. Prepir je šel tako daleč, da mi je grozila z izključitvijo, jaz pa njej z disciplinsko. Sicer je bila gospa ena najbolj nekvalificiranih in katastrofalno nepodkovanih učiteljic, kar sem jih kdaj imel. Od predmetov pa sem daleč najraje imel geografijo in še zmeraj sem »geography freak«, tudi po zaslugi odličnega učitelja.
Pevka Andreja Čamernik Rampre
Ob novem šolskem letu se zelo rada spomnim tistih prvih korakov v osnovno šolo in obiskovanja prvih štirih razredov. V mojih časih je bilo vse bolj skromno, pa vendarle z veliko duše. V naši domači osnovni šoli nas je učiteljica poleg tistega, kar je bilo po programu, učila tudi ročnih del in veliko praktičnih znanj, ki mi še danes prav pridejo. Morda ob tem še to, da velikokrat slišim od učiteljev, kako težavni so zdajšnji starši učencev, da je več problemov z njimi kot z učenci, no, v mojih časih tega ni bilo, in če sem ga v šoli kaj »pobiksala«, zaradi tega moja mami ni obtoževala učiteljice, ampak jih je meni »napela« in mi dala jasno vedeti, da sem za svoje ocene odgovorna sama. Sicer pa so bili med mojimi priljubljenimi predmeti jeziki, geografija, pa tudi zgodovina – že takrat so me zanimali tuji kraji in njihovi običaji in ob tem tudi zgodovina, najmanj ljuba pa mi je bila matematika, zdela se mi je precej duhamorna – sem pač bolj umetniška duša. Bila sem bolj med pridnimi oziroma nisem bila ravno med pogumnimi pri kakšnih solo predrznostih. Pri skupinskih »lumparijah« pa nisem nikoli odrekla sodelovanja, na primer učiteljici smo na stol nastavili žvečilni gumi ali pa žabo in še bi lahko naštevala. Kazni seveda niso izostale, niso pa bile preveč hude, bolj strog opomin in podobno. Skratka moji spomini na osnovno šolo so precej nostalgični.
Voditelj Nejc Krevs
September vedno prebudi moje šolske spomine, še posebej na učne ure zgodovine in geografije, ki sta me najbolj zanimali. Na ušesih sem sedel pri matematiki, in to se je odražalo pri ocenah. (smeh) Že od vsega začetka sem si težko predstavljal matematični svet, lažje sem s prstom pokazal na zemljevidu, še lažje sem razumel, da so stari Rimljani stopili na slovenska tla. Zgodovina in geografija sta se mi zdeli vedno tako otipljivi, prisotni in skrivnostni vedi. Celega sveta ne moremo prepotovati, kot tudi ne moremo vedeti za vsako vojno v zgodovini človeštva, a lažje gre v uho Julij Cezar kot množice točk v koordinatnem sistemu. Po vrhu vsega sem bil za pusta Indijanec, kavbojec, samuraj, rimski legionar ali kaj podobnega. Spomnim se, da sem učilnico rad zamenjal za igrišče. Že v osnovni šoli sem tudi kakšno uro prešprical, da bi lahko metal na koš. Strastno sem igral tenis, babica me je po šoli peljala na teniško igrišče, kjer sem se zaljubil v ta šport.
Glasbenik Dominik Bagola - Balladero
V šoli sem bil do srednje šole zelo vzoren učenec. Mislim, da sem imel skozi vso osnovno šolo same petice, upornik sem postal šele v drugem letniku gimnazije. Najraje sem imel zgodovino in geografijo, tudi jezike, pa seveda telovadbo, ker smo tam dostikrat igrali nogomet, kar je bil ob glasbi naš najpogostejši hobi. Manj so mi dišali naravoslovni predmeti, predvsem pa tudi zgodnje vstajanje, čeprav sem imeli srečo, da je naša hiša zgolj kakih sto metrov oddaljena od šole. V zadnjem šolskem letu smo s sošolci izdajali tudi svoj časopis Kejžlek, ki se je zgledoval po gimnazijskih publikacijah in zaradi »svobodomiselnosti« in tudi predrznosti dvignil kar nekaj prahu. Skoraj so nam ukinili zaključno valeto, zaradi tega pa sem izgubil tudi nagrado učiteljskega zbora za najuspešnejše učence. Vseeno pa so spomini na šolo super, v zelo lepem spominu so mi ostali prav vsi sošolke in sošolci, učitelji, še posebej razrednik Ivo Pihler in tudi ravnateljica naše šole na Cankovi. V manjših krajih je šola pač del skupnosti in lepo je bilo čutiti povezanost in podporo že v mladih letih. Tam sem se ob glasbeni šoli prvič preizkusil tudi v odrskih nastopih, zato se vedno z veseljem spomnim na šolske dni.
Kiparka in slikarka Patricija R. Simonič
Šola je v meni pustila neizbrisen pečat in v spomin shranila nemalo anekdot, tako lepih kot žalostnih. Sama sem bila bolj umirjena, povsem običajna, seveda pa sem tudi jaz, tako kot drugi otroci, kdaj kaj ušpičila. Najljubša predmeta v osnovni šoli sta mi bila slovenščina in še posebej likovna vzgoja, ker so me zmeraj zanimali kiparjenje in risanje, forme, kompozicija in barvna ubranost. Takrat je bil ta predmet žal potisnjen v ozadje, irelevanten, seveda pa je bila matematika tista, ki je veljala za pomembno, toda v mojih očeh najmanj priljubljena, tudi zaradi odnosa takratne učiteljice. V srednji šoli in pozneje na fakulteti pa mi je tudi matematika postala zelo blizu. Toda šola je le del življenja, druge stvari so enako, če ne še bolj pomembne.
Harmonikar Miha Debevec
Na šolo imam lepe spomine. Bolj mi ležijo družboslovni predmeti, na primer zgodovina, sociologija, psihologija, geografija, seveda pa sem imel rad tudi glasbo ter šport. Spomnim se, da smo kar naprej brcali žogo, nogomet smo igrali praktično vsak dan. Še posebej v nižjih letnikih osnovne šole sem bil kar nagajiv, velikokrat smo kaj ušpičili. Ali smo se kdaj stepli s sošolci ali pa nagajali kakemu učitelju. Tudi kakšen podpis sem dobil za domov. Kasneje sem se na srečo precej umiril. Na splošno pa sem rad hodil v šolo, predvsem zaradi dobre družbe in prijateljstev. Nisem pa imel preveč rad kemije, fizike in matematike, nisem preveč za te stvari.
