Ker je Ljubljana 23. aprila postala svetovna prestolnica knjige, smo enega najbolj prodajanih in branih avtorjev Bogdana Novaka vprašali, kaj si misli o tem, da bodo nekatere knjige v tem letu naprodaj po 3 evre, kako on živi s svojim pisateljevanjem ...
Bogdan, si eden od najbolj uspešnih in najbolj »prodajanih« slovenskih pisateljev. Je bila pot do tega dolga in trnova in kakšen je tvoj položaj zdaj – lahko mirno živiš od pisanja?
Lahko mirno živim – od pokojnine, ki sem si jo zaslužil v novinarstvu. Od pisanja lahko pri nas samo crkneš. Če računaš, da en roman pišeš najmanj dve do tri leta, zanj pa pri večini založb dobiš dva ali tri tisočake, pa še te bogve kdaj, si plačan slabše kot Vegradov delavec. In potem pride še država in ti pobere pri izplačilu 23 % davka in ob obračunu dohodnine še 41 %, ker mi zaradi solidne pokojnine vsi honorarji padejo v zgornji davčni razred. Ta država mi sporoča: Ne delaj! Slovenija ne potrebuje pisateljev! Slovenija sovraži kulturo!
Gotovo imaš kakšen predlog, kako bi se morala država vesti do kakovostnih pisateljev.
Ne, pač pa imam predlog, kako naj bi se država vedla do vseh pisateljev. Naj nam neha krasti denar! Ta država je narobe Robin Hood, ker krade revnim in daje bogatim. Na vseh področjih družbenega življenja se je prisesala s svojimi lovkami in nam pije kri. Pri knjižničnem nadomestilu avtorjem od te avtorske pravice ukrade polovico in jo čisto po komujnistično deli svetim kravam v Društvu pisateljev za štipendije, od druge polovice pa nam ne plača vse izposoje, ampak samo del, pa še od te polovice nam pobere nazaj polovico v obliki dohodnine. Država naj tudi ukine davek na knjigo! Angleži ga nimajo, mi pa, hlapci, ki imamo svoj jezik na robu izumrtja, smo ga poslušno uvedli. Davka na knjigo nismo imeli ne v stari gnili Jugoslaviji, ne pod nacisti in fašisti, ne pod grdimi komunisti, imamo ga sedaj, v kvazi demokraciji, ki jo obvladuje pri nas najbolj surov, primitivni vaški kapitalizem, prestreljen s klientelizmom zvez in poznanstev.
Kakšno je tvoje mnenje o slovenskih pisateljih? O kakovosti pisanja, romanov... Menda si že vsak Slovenec želi napisati knjigo....
Ne sodim o slovenskih pisateljih, ker to je stvar okusa. Vsakdo se zagotovo trudi po svojih najboljših močeh. Nič slabega ne vidim v tem, da si vsak Slovenec želi napisati knjigo. To je plemenito stremljenje. Problem je drugje: pri večini založnikov ni nikakršne selekcije. Izdajajo vse, kar jim pride pod roko. Nelektorirano, s tiskarskimi napakami, v slabi vezavi in tisku, karkoli, samo da bo denar. Ampak to ni problem države, ne pisateljev, to je problem okoli 600 založnikov, ki v Sloveniji izdajo več kot 4.000 knjig na leto. Kdor med založniki ne preživi, naj propade. Kdor slabo dela, slabo načrtuje program, slabo prodaja, naj ga vzame vrag. Nikakršne škode ne bo.
Katere od slovenskih avtorjev bereš?
Zagotovo od sodobnih Jančarja, Lainščka, Pevca, Mödendorferja, Mazzinija med prozaisti. Celo vrsto odličnih pesnikov imamo: Grafenauerja, Makarovičevo, Jesiha, Zlobca, Pavčka ... Imenitne mladinske avtorje: Muckovo, Makarovičevo, Grafenauerja, Vidmarjevo, Suhodolčana... Seveda je tu še večna klasika. Ampak ponavljam: to je stvar okusa, ne nekakšne imaginarne kakovosti, ki je neizmerljiva in nedoločljiva. Te stvari so razvidne šele po dolgih desetletjih, ko na rešetu časa ostane le še najbolj brano in večno živo zaradi svoje življenjske in umetniške moči.
Ljubljana je postala svetovna prestolnica knjige – kaj si obetaš od tega dobrega za Slovence? Kaj za bralce, kaj za avtorje?
Nič za bralce, nič za avtorje. Pač pa priložnost za politike, da se ob tem častnem in praznem naslovu fotografirajo, da povejo nekaj floskul o knjigah, ki jih ne berejo. Priložnost za tiste prašiče, ki se nenehno gnetejo ob državnem koritu kulture in požrejo za organizacijo takšnih dogodkov več kot avtor za vse svoje knjige.
Za 3 evre bo ob tem na voljo 21 knjig. Je to rešitev za zvišanje kakovosti in količino knjig – pocenitev?
To je razvrednotenje knjig! Kje ste še videli na razprodaji 21 parov čevljev za 3 evre? Ali 21 pulijev za 3 evre? Tudi to je krmljenje iz državnega korita: mljask za tisk, mljask za organizacijo projekta, mljask za še marsikaj, kar se skriva v tem projektu, potem pa vržemo poceni bisere med svinje na državne stroške.
Kaj svetuješ mladim avtorjem, pisateljem, kako naj se lotijo pisanja?
Lahko jim svetujem samo eno: pišite, pišite in še pišite, dokler se ne boste izbrusili in dali besedam svoj osebni pečat. Vse drugo vam bodo povedali bralci.
Kaj svetuješ bralcem – kakšne knjige naj berejo?
Pa saj nisem guru, da bi delil nasvete! Bralci naj berejo, kar jih veseli. Naj berejo, da le čutijo potrebo po branju. Žal pa redno bere, obiskuje razstave, hodi na koncerte in v gledališče le okoli 30.000 Slovencev. Japiji, povzpetniki, tajkuni, kakor koli jih že imenujete, sploh ne berejo. To je bolj zaskrbljujoče, da večina Slovencev misli samo na denar, na najnovejši avto, na zabavo ob pijači in silikonskih balonih, za knjigo jim ni mar, za književnike še manj. Povzpetniki hodijo samo na tiste kulturne prireditve, kjer so fotografi, ampak tam ni knjig. Le redke častne izjeme so s polno denarnico, ki si kdaj kupijo kakšno knjigo in jo tudi preberejo. Ampak jaz vedno poudarjam: ni močno razvite kulture brez močnega gospodarstva in ni trdnega gospodarstva brez močne kulture. Tu bi morali Slovenci krepiti vezi: med gospodarstvom in kulturo. Politiko pa pošljimo k vragu, ker dela kulturi samo škodo.
Če želite izvedeti, kaj o branju meni Manca Košir, kliknite tukaj!
Če vas zanima, kako se o knjigah šali pisatelj Primož Suhodolčan, kliknite tukaj!
Če bi radi izvedeli, zakaj Desa Muck ne more živeti od pisanja, kliknite tukaj!
