Letošnjo nagrado Zlata ptica za literaturo je dobila pesnica Kristina Hočevar. Zlato ptico podeljujejo avtorjem, ki si drznejo spraševati neprijetna vprašanja, so zapisali člani žirije. Nagrade na drugih področjih umetnosti so dobili še Jože Barši, Jasna Krajinovič, Anja Planišček, Nataša Živković, Cirkulacija 2 in Stripburger.
Kristina Hočevar sodi med tiste redke in posamične glasove v slovenskem literarnem polju, ki so notranje živi in dinamični, hkrati pa tenkočutni in socialno občutljivi. Prebojna moč njene poetike je – vse od prve zbirke V pliš (2004), prek Fizičnega roba (2007) do Repkov (2009) – v subtilni kombinaciji vsakdanjih situacij in spoznavnega potenciala, sicer tako redkega v slovenski poeziji. Avtorica ga zmore in predvsem tudi zna na tenkočuten način vtisniti v pesniško govorico. Avtorica tako v svoji poeziji izraža zapletena intimna in družbena mikrorazmerja – nikoli ena na račun drugih, a tudi ne v razponu preprostih binarizmov – in prek tega vzpostavlja pomembne odmike od družbene realnosti, ki so poglavitni del pesniške simbolizacije. Pesnica poeziji vrača razsežnost državljanske drže, ki ni podarjena vnaprej, temveč se je treba do nje na ravni vsakdana prebiti z vrsto konfliktov, nestrinjanj in disidenc. Ta dogajanja so integralni del njene pesniške govorice, zato njena poezija ni potapljanje v občo govorico in laskanje literarnim predhodnicam in predhodnikom ali sodobnicam in sodobnikom (česa takega od človeka z ireverzibilnimi spoznanji niti ne moremo pričakovati), temveč niansirana in rahločutna sublimacija konkretnih izkušenj. Njen izostreni pogled na družbeno konfiguracijo (jaz stojim z razpršenimi očmi ali ni pogleda brez leč, ni ničesar / neokuženega in edinstvenega …, Repki, 2009) kaže na avtoričino zavedanje, da družbe ne sestavlja naključni skupek nepovezanih posameznic in posameznikov, temveč zapletena družbena omrežja in odnosi, pa tudi, da ni neposrednega dostopa do sveta ali realnosti, temveč imamo vselej opraviti s posredovanimi družbenimi predstavami.
Letošnje Zlate ptice so še dobili:
Zlata ptica 2009 za vizualne in intermedijske umetnosti
JOŽE BARŠI
Zlata ptica 2009 za film
Jasna Krajinovič
Zlata ptica 2009 za glasbo
CIRKULACIJA 2
Zlata ptica 2009 za arhitekturo
Anja Planišček
Zlata ptica 2009 za ples
Nataša Živković
Zlato gnezdo 2009 za dolgoletno kreativno umetniško ustvarjanje in soustvarjanje boljših razmer za stripovsko delovanje mlajših generacij.
STRIPBURGER
Bojana Piškur, predsednica žirije, ki je podeljevala letošnje Zlate ptice, je nagrade oziroma nagrajence utemeljila takole:
Drznejo si spraševati neprijetna vprašanja.
Gre za takšne umetniške prakse, ki dregnejo v občutljive točke življenja, prakse, ki so na neki način brezkompromisne, ki se ne podrejajo logiki kapitala, ne težijo k splošni všečnosti, niso del globalnega spektakla in podobno. Prepričana sem celo, da bi se nagrajenke in nagrajenci strinjali s tisto Badioujevo premiso, po kateri je bolje storiti nič kakor še dodatno prispevati k invenciji formalnih načinov, da je vidno tisto, kar je imperij že prepoznal kot obstoječe.
Zato torej ni naključje, da smo za letošnje nagrajenke in nagrajence izbrali prav te umetnice in umetnike, prav te umetniške izraze. Sodobna umetnost se namreč ne zadržuje v udobni zlati kletki, temveč je hrupna, včasih neprijetna, dostikrat boleče iskrena. Posega na različna področja in povezuje različne discipline. Pojavi se iznenada ali pa nastane kot del dolgotrajnih procesov. A kot nujni imperativ potrebuje svoje lastno avtonomno polje, ki ga kulturne politike v najboljšem primeru spodbujajo, nikakor pa ne omejujejo! Tako naj kritičnost ne bo zgolj beseda brez vsakršnega pomena, temveč naj znova pridobi moč za spreminjanje sveta. Biti kritičen pa pomeni postavljati prepovedana vprašanja in dajati nedovoljene odgovore.