Zakaj ne boste več redno vodili četrtkove vremenske napovedi na Pop TV?
To je bila popolnoma moja odločitev. Malo sem že v letih, to delo pa terja določen napor, saj sem vse pripravljal sam, napovedi nisem prebiral, tako kot drugi voditelji. Ob četrtkih sem se tako najkasneje ob desetih usedel za računalnik, napisal misli, ki niso bile povezane z vremenom, nato šel v nekdanjo službo (včasih Hidrometeorološki zavod, danes Agencija za okolje, op. p.), tam pregledal karte, se posvetoval s kolegi in napisal bolj ali manj dokončno obliko napovedi za vse štiri oddaje. To je dve strani teksta, kar ni enostavno. Nato sem šel domov na kosilo in nato na televizijo. Najprej procedura v maskirnici, snemanje treh napovedi in oddaja ob petih v živo. Tako sem domov prišel tam okoli šestih. To je osem ur dela. Malce sem se tega naveličal, to je obveza, prehuda zame, saj sem že v letih, ko si tega ne želim privoščiti. Obljubil pa sem, da bom ob kaki priliki, ko bo kaj posebnega, še prišel na Pop. Nisem končal ne z žalostjo ne z jezo.

Kakšni so bili odzivi gledalcev?
Večina jih ne verjame čisto, da me res ne bo več. Nekateri pa so verjetno veseli, da sem nehal, saj sem sem in tja dobil tudi kakšno neprijetno pisemce. Verjetno sem komu kdaj stopil na žulj ...

Predvsem verjetno v časih, ko ste ob vremenski napovedi obvezno podali še bodico na račun aktualnega političnega dogajanja. Potem pa ste svoje napovedi nenadoma omilili. So vam politične bodice prepovedali?
Ne, ne, niso jih prepovedali. Videl sem, da to nima nobenega efekta, kot da bi lajal v luno. S temi bodicami nisem hotel nikogar užaliti ali direktno napasti, sem le povedal, kar mi je ležalo na duši ... (Premišljuje.) To izhaja iz časov, ko nam (Hidrometeorološkemu zavodu, op. p.) niso dovolili postaviti meteorološkega radarja na Slavniku. Od takrat naprej sem rad tako malo špiknil.

Kakšne pa so bile reakcije gledalcev, ko ste uvedli bodice?
Politične osti sem vedno tako ali drugače povezal z vremenom. In nikoli ni bilo to več kot dve, tri vrstice v dveh straneh teksta. To je bilo mimogrede. A nekaterim je to res šlo v nos, češ da imajo že dovolj politike. Ne moreš biti vedno vsem všeč.

Celoten intervju preberite v aktualni številki revije Stop (št. 02, 11. januar 2012).