Tinkara Kovač bo 26. oktobra v Kinu Šiška koncertno proslavila 20. obletnico izida enega njenih ključnih albumov O-range, ki velja tudi za enega najbogatejših ter v vseh pogledih zelo dodelanih izdelkov v zgodovini slovenske popularne glasbe. Nastopila bo s takratno zasedbo Matej Mršnik, Peter Dekleva, Anže Langus, Rok Lopatič in Boštjan Gradišek.
Kako se spominjate tistih časov?
Album O-range je po mojem mnenju in mnenju mnogih moj najbolj ključni album v karieri v tem smislu, da se je takrat takorekoč sklenil popoln krog v diskografskem in glasbenem ter koncertnem smislu. Založba Dallas Records me je popolnoma podpirala, tako kreativno kot piarovsko, v glasbenem smislu sem imela ob sebi glasbenega producenta Andrea F, s katerim sva ure in ure prebedela in študirala, kakšen zvok bi morali imeti moj glas, moja flavta in crossover med popom in rokom, z bendom, za katerega mnogi pravijo, da je bil res »hud«, pa smo imeli mnogo, mnogo koncertov na res največjih prizoriščih. Lahko rečem, da so bili to moji zlati časi, pa tudi scena je bila veliko bolj kompaktna. Huh, pa selfijev še ni bilo treba delati. Delali smo muziko, čas preživljali v vadnicah in na odrskih deskah, med ljudmi.
Je glasba del tudi del življenja vaših hčera?
Vsekakor. Gala igra kitaro in je nadarjena za ritem. Alma igra violino in zelo lepo poje. Obe imata radi glasbo.
Bi si želeli, da bi šli po vaši poti?
Predvsem si želim, da gresta po svoji poti in da sta srečni. Glede glasbe pa vem, da ju bo spremljala vedno, ne glede na to, ali bo njun poklic ali ne.
Vi svoje glasbeno znanje predajate naprej tudi kot mentorica. Kakšna je mlajša generacija v primerjavi z vašo, ko ste bili vi na začetku svoje poti?
Danes so velik del scene v smislu, kako pride naša glasba do ljudi, spremenili tehnologija in družbena omrežja. Žal tudi ni več glasbenih urednikov, ki bi bili publiki smerokaz, kaj je in kaj ni kvalitetna glasbena vsebina. Zato lahko z nekaj truda, ki ni glasbene, ampak vse prevečkrat marketinške, gverilske, invazivne narave, določeni glasbeniki, ki to niso, bolj prosperirajo od glasbenikov. Opazila sem tudi, da veliko izvajalcev ali avtorjev na YouTubu umetno zakupi oglede in je potem v očeh publike to tista vrednota, kdo je popularen oziroma dober in kdo ne. Sama še vedno verjamem v koncerte v živo, tam ne more biti več kot toliko manipulacije, je odnos ena na ena, iz oči v oči, in se zgodi čarovnija ali pa se ne. In če se vrnem na bistvo vprašanja, danes je nekaterim dobrim mladim glasbenikom težje, kot je bilo nam. Ker včasih nimajo realne slike o naravni poti, ki jo ima skladba oziroma album, saj virtualni svet dopušča manipulacijo in skrivenči realnost.
Kateri glasbenik ali glasbenica pa vas trenutno navdušuje in zakaj?
Trenutno se spopadam z repertoarjem, interpretacijami in osebnostjo italijanske pevke Mine. Mina je veljala in še velja za najboljšo italijansko vokalistko interpretko, zato se z največjim spoštovanjem, ponižnostjo in hvaležnostjo podajam na to potovanje letos, ko slavi svoj štiriinosemdeseti rojstni dan. Navdahnjena in kontaminirana od njenega načina podajanja zgodb skozi njen glas, z italijansko zasedbo pripravljam ciklus koncertov, ki se bodo odvijali okvirno do konca tega koledarskega leta. Večer sem poimenovala Specchio – riflesso, po eni od njenih skladb. Pomeni Ogledalo – odsev, saj bodo njene interpretacije odsevale v moj glas.
Kdo pa vam je sicer največ dal v smislu glasbenih znanj?
Vsak me je nekaj naučil, tudi od svojih učencev se vsak dan nekaj naučim.
Kaj še pripravljate letos?
Letos se fokusiram na svojo turnejo ob obletnici albuma O-range in na izdajo albuma duetov. Z gledališkimi kolegi po vsej verjetnosti pripravljamo recital in otroško gledališko predstavo. Moj fokus pa bo tudi na ustvarjanju nove glasbe za mlade pevce in pevke.
Zelo radi imate tudi poezijo, še posebno Srečka Kosovela. Uglasbili ste že kar nekaj njegovih pesmi. Kaj vam je pri njem tako zelo všeč?
Srečko Kosovel je izvenčasen pesnik, njegove vsebine in tematike so še vedno aktualne in vsakršen nov projekt, ki postavlja v ospredje njegov opus, je dobrodošel. Tako sem v lanskem letu ustvarila projekt v sodelovanju z Big Bandom Nova iz Nove Gorice in z dijaki Umetniške gimnazije Nova Gorica. Na ta način so se združile različne generacije in različni profili ustvarjalcev, od študentov do profesionalnih glasbenikov. In vsi skupaj na najbolj neposreden način, preko branih interpretacij in glasbe, smo približali Kosovelovo poezijo zelo širokemu poslušalstvu. Ob letošnji 120. obletnici njegovega rojstva pa sem prejela vabilo Radia Koper in Big Banda RTV Slovenija, da te iste skladbe izvajam v neposrednem radijskem prenosu. Po vsej verjetnosti bomo iz tega materiala še letos izdali krajši album.
Kosovel prihaja s Krasa, ki je dal kar nekaj umetnikov. Kaj je v tem okolju takšnega, da tako vpliva na ljudi?
Kras je prepih kultur, obenem pa se tukaj dobro živi. Dobra klima, hrana, zrak, bližina morja in Italije prinesejo svoje.
Kako pa je zaznamoval vas?
Meni Kras prinaša mir in pristen stik z naravo, obenem je prav na stičišču vseh mojih svetov, ki jih imam kot del sebe, svojega navdiha in kjer živijo moji kolegi sodelavci glasbeniki, ki me navdušujejo. V pol ure sem v Kopru, v petnajstih minutah v Trstu, v slabe tri četrt ure pa v Ljubljani.
Tja ste se preselili pred dobrimi desetimi leti. So vas domačini takoj sprejeli?
Kdo ve, kaj pomeni zares, da te nekdo sprejme. Večinoma se počutim kot vesoljec, je pa res, da sem tudi v lokalnem okolju spletla nekaj prijateljstev, ki še trajajo, in dobila nekaj sodelavcev, s katerimi sem v stiku, a tudi ti so večinoma prišleki. V lokalnem okolju sem bila najbolj aktivna pred slabimi desetimi leti, ko sem kot predsednica Društva Vilenica skrbela za lokalno organizacijo Festivala Vilenica, ki je pritegnil več kot 50 pesnikov in pisateljev s celega sveta, istočasno sem organizirala pesniški festival za otroke, nekaj let pa tudi povezovalni Festival Lokvice v kraju Lokev. Nekaj let je bilo izjemnih, kasneje sem svoje delovanje predala v mlajše roke.
Zdaj so se začela že tudi prva dela na vrtu. Kaj ste in kaj še boste posadili?
Letos sem si prvič omislila visoko gredo, v katero bom nasadila nekaj solatke, zelišča, špinačo in korenček ter paradižnik češnjevec.
Kam pa se najraje odpravite, kadar si zaželite spremembe okolja?
Zadnje čase se imam dobro, če sem doma. Letos je prišlo na vrsto beljenje in delna obnova mojega doma, tako da si to jemljem prijetno s koristnim, kot nekaj, kar mi pošlje možgane na pašo.
