Braniganovi je počasnem vzletu v sedemdesetih uspel veliki met v osemdesetih s pravim menedžmentom in uspešnicami in z njimi je bila kar nekaj časa na vrhu lestvic. Vsakič, ko se je zdelo, da bo le muha enodnevnica, je prišla z novim albumom in uspešnico, ki jo je spet izstrelila na vrh. Vse, dokler ni tako kot številni zvezdniki osemdesetih odšla v ozadje, zaradi družinske tragedije pa se je kar nekaj let povsem umaknila iz javnega življenja.
Dekle iz srednjega razreda
Laura Ann Branigan se je rodila 3. julija 1952 v Brewsterju v New Yorku kot četrti od petih otrok v irsko-ameriški družini. Mama Kathleen O'Hare Braningan je bila računovodkinja, oče James Branigan Sr. pa upravitelj skladov. Starša sta se pozneje ločila. Tudi njen mlajši brat William Billy Branigan je bil glasbenik in producent. Na začetku je igral kitaro v njeni spremljevalni skupini, pozneje pa je produciral, spisal in odigral večino njenega albuma Over My Heart (1993).
Laura je odraščala v Armonku v New Yorku in obiskovala katoliško osnovno šolo, od 1966 do 1970 pa srednjo šolo Byram Hills. Tam je v zadnjem letiniku tudi pela in igrala v šolskem musicalu The Pajama Game. Pozneje po srednji šoli je med 1970 in 1972 obiskovala Akademijo dramskih umetnosti v New Yorku in se preživljala kot natakarica.
Začetki kariere
Leta 1972 je spoznala akustičnega kitarista Walkerja Danielsa in njegovo bodo ženo Sharon Storm, skupaj s še enim kitaristom, Chrisom Van Cleaveom pa so ustanovili folk rock skupini Meadow. Skupina je 1973, ko so dobili še basista Boba Valdeza, izdala debitantski album The Friend Ship s singli When You Were Young in Cane and Able. Plošča je bila slabo promovirana in posledično je skupina, potem ko je Daniels storil samomor, razpadla. Braniganova o tem delu njene kariere nikoli ni želela javno govoriti.
V letih po razpadu Meadow je opravljala različna priložnostna dela, med njimi je bila nekaj časa tudi spremljevalna vokalistka Leonarda Cohena na njegovi evropski turneji leta 1976. Na praznik St. Patricka 17. marca 1978 je na neki zabavi spoznala Larryja Krutecka in se z njim poročila decembra istega leta.
S pravimi ljudje gre
Leta 1979 je po naključju srečala menedžerja Sida Bernsteina, ki ji je omogočil podpis z Atlantic Records. Založba je imela kar nekaj let težave, kaj naj sploh naredijo z njo in njenim močnim glasom. Njen pop singl Looking out for Number One iz neizdanega albuma Silver Dreams se je za kratek čas pojavil na ameriški plesni lestvici in dosegel 60. mesto. Sledila sta še dva zgodnja singla, Tell Him in Fool's Affair, brez vidnejšega uspeha in prav tako nista bila uvrščena na prvi album, so pa vse tri izdali na CD-ju 30 let pozneje 2014 kot bonus ob ponovni izdaji prvega albuma.
Marca 1982 je potem nastopil čas za glasbeni prvenec in izšel je album z devetimi pesmimi in naslovom Branigan. Prvi singl je bil All Night With Me, ki se je na Billboardu povzpel na 69. mesto. Na albumu so štiri energične pesmi in pet balad, vključno z eno redkih pesmi, ki jih je napisala Braniganova sama, I Wish We Could Be Alone. Drugi singl je bil priredba italijanske uspešnice iz 1979, Gloria, ki jo je napisal in odpel Umberto Tozzi. Njeno različico je predelal originalni Tozzijev aranžer Greg Mathieson, ki ji je skupaj s producentom Jackom Whiteom dodal »ameriško brco«, bolj poudarjen ritem, ki se je bolje zlil z angleškim besedilom. Radijske postaje so novo Glorio sprva ignorirale, ko pa so začeli vrteti v klubih, je dobila minutažo tudi na radiu in čez čas postala eden največjih hitov osemdesetih. Album je prišel do zlate naklade, sam singl pa je z več kot dva milijona prodanih plošč postal platinast. Njena izvedba Glorie je bila nominirana za Grammyja za najboljšo žensko pop izvedbo.
Vroče železo, hladen kovač
Pomladi 1983 je izšel drugi album z zelo iznajdljivim imenom – Branigan 2. Njena angleška različica pesmi Solitaire, ki jo je 1981 napisala in posnela francoska pevka Martine Clemenceau. Dve pesmi na albumu sta pomenili začetek takrat dveh neznanih piscev – ameriški prevod Solitaire je bil prvi večji hit Diane Warren, balada How Am I Supposed to Live Whtout You pa je bil prvi večji hit za pisca Michaela Boltona, Braniganova jo je zapela »do 12. mesta«, Bolton, ki je pesem potem 1989 posnel sam, pa je z njo prišel na prvo mesto.
Na vrhu svoje kariere je posnela tudi nekaj filmov, prvega 1981, Ameriško dekle v Berlinu za nemški ZDF, po uspehu Glorie pa je gostovala v več serijah kot so Automan in Knight Rider. Pozneje je nastopila tudi v neodvisnih filmih Delta Pi (1985) z Oskarjevko Ruth Gordon in avstralski film Zaodrje. Posnela je tudi nekaj reklam za Dr Pepper, Coca-Cola in Chrysler, slednji je 1985 in 1986 sponzoriral tudi njeno turnejo Hold Me.
Vrhunec osemdesetih
Leto 1984, ko je delala z nemškim producentom Jackom Whiteom, je bilo tudi vrh evropske synth pop ere in sing Self Control, naslovna pesem s tretjega albuma, je aprila 1984 postala njen največji mednarodni hit in prišla na vrhove lestvic v več državah, v Nemčiji je bila na vrhu kar 6 tednov. Original, ki ga je italijanski pevec Raffale Riefoli, poznate ga pod imenom Raf, posnel nekaj mesecev prej, pa je bil na drugem mestu. Izvedba Braninganove je dosegla več uspeha izven Italije, v ZDA je prišla na četrto mesto. Pesem je bila predvajana v osmem delu prve sezone Miami Vice novembra tega leta, med drugimi pesmimi s tega albuma pa najdemo Lucky One, še eno Tozzijevo priredbo Ti Amo in plesni hit Satisfaction. Tu je tudi Will You Still Love Me Tomorrow, priredba Carole King, v goli klavirski izvedbi. Na nastopih in televiziji je pri tej pesmi Laura igrala klavir sama.
Istega leta je za film Izganjalci duhov prispevala pesem Hot Night, pesem je napisala Diane Warren. Izdatno je sodelovala z drugimi glasbeniki kot so Steve Lukather (Toto), Harold Faltermeyer, Doane Perry (Jethro Tull), pa Richardom Pageom in Stephenom Georgeom (Mr. Mister), zanjo pa so začeli delati producenti Phil Ramoje, Richard Perry in David Karshenbaum. 1985 je bila nominirana za najbolj priljubljeno pop rock video glasbenico (nagrado je dobila Cyndi Lauper), za mini serijo Hollywoodske žene pa je prispevala naslovno pesem.
Z eno pesmijo kraljica
V času izida četrtega albuma Hold Me julija 1985 je bila pesem Self Control svetovna uspešnica. Hiti so se nadaljevali s Spanish Eddie, ki je bil njen šesti hit med prvih 40 v dveh letih in pol, Hold Me je bil dance uspešnica, Bolton pa je zanjo napisal rock balado I Found Someone (pozneje je postala hit s Cher). A nobena pesem ni bila podprta z videom in so obtičale nižje na lestvicah. Hold me in Spanish Eddie je poleti 1985 odpela tudi v oddaji American Bandstand. V tem obdobju je postala izredno priljubljena tudi v latinski Ameriki in je februarja 1986 nastopila kot posebna gostja na festivalu v Čileu.
Gremo se nekaj drugega
Julija 1987 je izšel peti album Touch, ki je zaznamoval novo usmeritev v njeni karieri. Z novim menedžmentom in novimi producenti je imela bolj aktivno vlogo pri ustvarjanju in v studiu. S Shattered Glass je nastopila v zadnji oddaji American Bandstand na ABC septembra 1987 in bila tudi zadnja nastopajoča. Na albumu je tudi pesem, ko je vrnila med prvih 40 Billboarda, priredbo Power of Love Jennifer Rush. Tretji singl Cry Wolf ni požel pretiranega zanimanja radijskih postaj. Balado je pozneje posnela Stevie Nicks.
Pozna leta in premor
Njen šesti album, Laura Branigan (1990) je spet prinesel drugačno, predvsem resnejšo glasbo in pozornost s pesmima Moonlight on Water in Never in a Million Years. Na albumu je še nekaj priredb, med drugimi Unison od Celine Dion, ki je izšla na njenem debitantskem angleškem albumu istega leta. Album se konča s priredbo Bryana Adamsa, The Best Was Yet to Come. Sledila je turneja, nekaj koncertov je posnela tudi televizija. Potem je avgusta 1993 izšel še njen zadnji studijski album, sedmi po vrsti – Over My Heart. Na njem so Didn't We Almost Win It All in priredba od Cher, Hard Enough Getting You Over, pa priredba Patty Loveless, How Can I Help You Say Goodbye in še ena – The Sweet Hello, The Sad Goodbyje od Roxette. Z Davidom Hasselhoffom sta posnela duet za zaključno temo Obalne straže.
Kljub temu, da se njene pesmi niso več uvrščale na lestvice, je bila še vedno zelo poslušana na koncertih, zato je odpela več svetovnih turnej. Vzačetku 1994 so njenemu možu odkrili raka na debelem črevesu. Braniganova se je umaknila in večinoma posvetila njegovi negi. Larry Kruteck je živel še dve leti in pol in je umrl 15. junija 1996, po tem dogodku pa je v celoti nehala nastopati. Z Larryjem nista imela otrok.
1995 je izšla še zbirka največjih uspešnic, ki je imela dve novi pesmi, Show Me Heaven in hit Donne Summer, Dim All the Lights.
Ponovni zagon
Leta 2001 bi se morala vrniti na odre, vendar je pri obešanju rož na fasado njene hiše v Westchester Countyju v New Yorku padla s trimetrske lestve in si zlomila obe stegnenici, zaradi česar je okrevala pol leta. 2002 je nastopila le dvakrat kot pojoča Janis Joplin na začetku musicala Love, Janis, ker ni čutila, da je njen glas primeren za petje Janis Joplin. 2002 je izšla tudi njena druga ameriška zbirka, The Essentials, na kateri je bil tudi hit I Found Someone. 2003 in 2004 je spet snemala in nastopala, bila je v zvezi s Tommyjem Bayiokosom, bobnarjem v njeni spremljevalni skupini. Načrtovala je svoj novi, osmi album po vrsti.
Tragedija
Te dni mineva 20 let od njene prezgodnje smrti. Laura Branigan je umrla 26. avgusta 2004 na njenem vikendu v East Quogueu v New Yorku. Vzrok smrti je bil neodkrita možganska anevrizma, zaradi katere je imela več tednov stalne glavobole, vendar ni obiskala zdravnika. Po smrti so njeno telo kremirali, pepel pa raztrosili nad morskim prelivom med Long Islandom in Connecticutom.
