To rivalstvo je doseglo vrhunec v medsebojnih obračunavanjih v tabloidih, kjer je bila Joan Crawford nekoliko manj odkrito sovražna v primerjavi z Bette Davis, ki je v svoj repertoar žaljivk vključevala izjave, kot je: »[Crawfordova] je spala z vsemi moškimi zvezdniki pri MGM, razen z Lassie.« Poglejmo si, kako se je to dolgotrajno rivalstvo razvijalo skozi desetletja.
1933: Izvor rivalstva
Zgodba se začne leta 1933. Joan Crawford, ki je svojo filmsko pot začela že leta 1925, je bila že uveljavljena zvezda, ko je leta 1930 Bette Davis prispela v Hollywood. Bette Davis je namreč tistega leta dosegla pomemben mejnik v svoji karieri s komedijo Ex-Lady, ki je bila prvi film, v katerem je bilo njeno ime navedeno neposredno nad naslovom. Warner Bros. je načrtoval veliko oglaševalsko kampanjo za film, ki pa je bila hitro zasenčena, ko je Joan razglasila svojo ločitev od Douglasa Fairbanksa mlajšega. David Bret, biograf slavnih, navaja, da je New York Times filmu Ex-Lady namenil le majhen odstavek, medtem ko so strani posvečali ločitvi Joan Crawford. Slaba prodaja vstopnic je povzročila, da so film umaknili iz kinematografov že po enem tednu, s čimer se je začelo dolgoletno rivalstvo med igralkama.
1935: Ljubezenski trikotnik
Leta 1935 je drama Dangerous (Nevarno) postala prizorišče novega konflikta. Bette Davis se je med snemanjem zaljubila v soigralca Franchota Toneja, vendar je ta hitro postal predmet pozornosti njene tekmice. »Zaljubila sem se v Franchota, poklicno in zasebno,« je kasneje priznala Bette. A ko je Joan oznanila svojo zaroko s Tonejem, se je za Bette začelo dolgotrajno sovraštvo. »Odvzela mi ga je,« je leta 1987 dejala v intervjuju, »hladno, namerno in brezobzirno.« Čeprav je Bette Davis za svojo vlogo v Nevarno prejela oskarja, je Joan Crawford vedno znova našla način, kako jo zasenčiti.
1936: Incident na oskarjih
Naslednje leto je Bette prejela oskarja za svojo vlogo v filmu Nevarno, a dogodek je zasenčilo dogajanje v zakulisju. Bette, ki dejansko ni pričakovala zmage, je nosila preprosto mornarsko obleko kot protest proti studiu. Ko so razglasili njeno zmago, je Tone vstal in jo objel, Joan pa se ni umaknila, kar je privedlo do napetega trenutka med njima. »Kakšna čudovita obleka,« je Joan sarkastično komentirala opravo njene večne rivalke.
1943: Neuspešno premirje
Leta 1943 se je Joan preselila k Warner Bros., kjer je bila Bette že desetletje, in poskušala skleniti premirje. Joan je Bette pošiljala darila in rože, a vsa njena prizadevanja so bila zavrnjena, saj je Bette vse skupaj odbijala.
1945: Oskar za Joan
Ko je Bette zavrnila glavno vlogo v filmu Mildred Pierce, jo je prevzela prav Joan in zanjo prejela svojega prvega in edinega oskarja. Ironično je, da je Joan uspela v vlogi, ki jo je Bette zavrnila, kar je še dodatno podžgalo rivalstvo.
1950: Je Bette pravzaprav spolno privlačila Joan?
Petdeseta leta so prinesla še več napetosti, saj so se pojavile govorice, da je bila Joan »spolno radovedna« do Bette, ki naj bi se dobro zavedala, kakšne seksualne apetite ima Joan. Nekoč naj bi Bette celo izjavila: »Spala je z vsemi zvezdniki MGM. Z obema spoloma.« V nekem trenutku je torej po dobro obveščenih Joan hotela zapeljati tudi Bette, vendar ta tega ni dovolila. Obstaja kar nekaj špekulacij in teorij okoli tega - nekateri so namreč mnenja, da je za njuno rivalstvo kriva prav Bettina zavrnitev.
1952: Davisova Igra Crawfordovo
V filmu Zvezda, ki je bil napisan kot maščevanje Joan, je Bette igrala obupano igralko, kar je bila neprikrita upodobitev njene tekmice. Ta vloga je še dodatno zaostrila že tako napeto razmerje med njima.
1962: Kaj se je zgodilo z Baby Jane?
Leta 1962 sta se igralki končno združili v filmu Kaj se je zgodilo z Baby Jane - What Ever Happened To Baby Jane?, kjer je njuno resnično rivalstvo dobilo novo dimenzijo. Film je postal dokument njunega sovraštva, z Bette, ki je postavila dva pogoja za sodelovanje: igrati naslovno vlogo in zagotovilo, da režiser ne bo favoriziral Joan. Snemanje tega filma je prineslo številne legendarne trenutke, ki so odražali njuno sovraštvo, vključno z domnevnim nasiljem na snemanju.
1963: Še ena drama na oskarjih
Ko je Bette prejela nominacijo za oskarja za Baby Jane, je Joan sklenila pakt, da bo stopila na oder namesto odsotnih nominirank. Ko je Anne Bancroft zmagala, je Joan prevzela nagrado, medtem ko je Bette šokirano opazovala.
1964: Neuresničen projekt
Naslednji projekt, Hush ... Hush, Sweet Charlotte, bi moral biti duhovno nadaljevanje Baby Jane. Vendar je Joan odstopila, domnevno zaradi nadaljevanja napetosti iz prejšnjega filma.
1977: Konec ere
Po smrti Joan Crawford leta 1977 ji je njena največja sovražnica stopila v bran. Leta 1978 je namreč izšla knjiga Mommie Dearest, ki jo je napisala Christina Crawford. Ta knjiga, ki je bila kasneje adaptirana v film, prikazuje Joan kot nasilno žensko, ki zlorablja svojo posvojeno hčerko Christino. Ta se v svojih spominih osredotoča na težavno vzgojo, ki jo je doživljala kot hčerka hollywoodske zvezde. V intervjuju za britanski Guardian je Christina povedala, da bi njena mati v današnjem času verjetno pristala v zaporu zaradi poskusa umora. »V petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je zloraba odvijala, so bili zakoni drugačni,« je dejala.
»Ko sem bila stara 13 ali 14 let, sem se zavedela, da je svet postal nor. Policist, ki je prišel na kraj dogodka, mi je rekel, da ne more storiti ničesar, ker takratni zakoni niso nudili zaščite. Svetoval mi je, da moram vztrajati do polnoletnosti, sicer bi pristala v zavodu za mladoletnike.« Danes, ko je Christina zagovornica pravic žrtev, pravi, da bi se stvari odvile drugače. »Mamo bi obtožili poskusa umora. Ni opravičila za njena dejanja,« je dodala.
… Žalostno, a ironično
Tudi hči Bette Davis je izdala knjigo - ta je nosila naslov My Mother's Keeper. V knjigi je hči svojo mamo obtožila podobnih zlorab, kot je bila obtožena Joan Crawford. Ta knjiga je izšla leta 1985, torej ko je bila Bette Davis še vedno živa. Za razliko od knjige Najdražja mamica, ki Joan Crawford obtožuje fizične zlorabe, Hymanova svoje mame ne obtožuje fizične zlorabe, vendar jo prikazuje kot egocentrično in čustveno manipulativno alkoholičarko. Objava knjige My Mother's Keeper je povzročila družinski razkol. Bette je bila zelo prizadeta in je naposled svojo biološko hčer tudi razdedinila. Potem je tudi sama Bette objavila svoje spomine z naslovom This ‘N That, ki so izšli leta 1987. V njih je izrazila vse svoje razočaranje in grenak občutek zaradi izdaje hčerke, ki jo je neskončno ljubila … Bette Davis je umrla leta 1989, torej kar 12 let po smrti njene največje tekmice Joan.
Bette Davis, dolgoletna tekmica Joan Crawford, je knjigo obsodila in izjavila: »Nisem bila njena največja oboževalka, vendar sem spoštovala in še vedno spoštujem njen talent. Ne zasluži pa si te ogabne knjige, ki jo je napisala njena hči. Pozabila sem njeno ime. Grozno.«
Nataša Barbara Gračner in Jana Zupančič kot ikoni Hollywooda
Gledališka igra Kaj se je zgodilo z Bette Davis in Joan Crawford? je zgodba o največjem ženskem igralskem rivalstvu Hollywooda Strastna zgodba v novi vrhunski predstavi, ki s filmskim principom snemanja s kamero nadgrajuje meje klasičnega gledališča in prešiva gledališče s filmom. V režiji Nikole Ljuce bosta 20. decembra v ljubljanskem Cankarjevem domu večplastno zgodbo razkrili izjemni prvakinji slovenskih gledališč Nataša Barbara Gračner in Jana Zupančič. Za pristno in vrhunsko kostumografijo glamurja je poskrbel Alan Hranitelj.
Čeprav je zgodba časovno in prostorsko oddaljena, obravnava brezčasne in tudi danes aktualne teme, kot so uspeh, tekmovalnost, rivalstvo, egoizem, emancipacija, staranje, lepota, osamljenost in pozaba. Bazično sovraštvo med Bette Davis in Joan Crawford, večnima rivalkama, bi lahko bilo le drugo stanje ljubezni in celo spoštovanja. Obe sta vpeti v neusmiljeno kolesje Hollywooda, ki ne pozna vzvratne prestave. Vozi naprej in išče vedno nekaj svežega, ponovno mladega. Staro se zavrže, pozabi, prepusti bledenju in blodenju.
Tako kot se Hollywood vsako leto znova pomlajuje, tako se včerajšnja diva vsak dan postara. Ikoni Hollywooda v zatonu, Bette Davis in Joan Crawford, se nista prepustili samopomilovanju, temveč sta pogumno stopili pred kamere v filmu, na katerega je stavil le malokdo. Nastala je brezčasna mojstrovina. Njuna zgodba je bila uspešno predstavljena nedavno tudi v ameriški televizijski seriji Feud, kjer sta igrali Susan Sarandon in Jessica Lang. V prvi slovenski verziji sta vlogi napisani na kožo prvakinjama velikih slovenskih gledališč; Nataši Barbari Gračner in Jani Zupančič. Do kam si upata ti dve?
Predstava je nastala v koprodukciji Teatra Tivoli, Mini Teatra in Cankarjevega doma.
