Milena Zupančič ni samo izvrstna igralka, je tudi ženska, ki s svojo globino in čustvenostjo naredi vtis na vse, ki se srečajo z njo. Čas, ko prihaja 1. november, je zanjo še posebej čustven. »Ne jočem, ker tega moji svojci ne bi marali, še zlasti Dušan ne. Raje se spomnim lepih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj, raje se usedem na klopco, ki jo je dal na pokopališču postaviti Dušan. Izdelal jo je moj stric, ki je žal tudi že pokojen. Prižgem si cigareto in se vrnem v preteklost. Pred menoj pa so štirje grobovi mojih najdražjih, stara mama, stari oče, strici, teta, sestrična in moja najdražja, mama in Dušan. Tam najdem mir, okoli mene so hribi in čudežna energija. Vsakič znova se zavem, da se jim bom prej ali slej pridružila tudi jaz.«