Draga moja, se spomnita, kdaj sta prvič skupaj spila kakšno pivo? Se je takrat rodilo vajino prijateljstvo?
Jaša: Z Gojcem se poznava še z akademije, se pravi približno štirideset let. Redno in intenzivno prijateljevati pa sva začela pozneje, ne vem točno, kdaj, take stvari se dogajajo postopoma, se zgodijo. Sva pa v tem procesu skupaj spila kar nekaj piv.
Gojc: Prvo pivo sva popila 9. maja 1945 na Kongresnem trgu, ko sva jih čakala. Ne, čakaj, jaz sem jih imel 23, ko se je on začel dreti, da hoče pivo, in sva ga ruknila. To je bilo v 60. letih prejšnjega stoletja. (smeh)
Kaj pa je sicer največkrat na mizi, kadar se dobita na klepetu? Imata kak svoj lokal, kjer se srečujeta?
Jaša: Če že ni kakšne okusne hrane na mizi, v glavnem nič spektakularnega – kava v različnih izvedbah in mineralna voda. Lokale pa prilagajava trenutnim željam in potrebam.
Gojc: Podtikanja in neresnice. Dobivava se v bunkerju pod Rožnikom. Snujeva državni razvrat. To se dogaja v popolni tajnosti. Tega ne razlagajte nikomur.
O čem pa običajno teče vajina beseda?
Gojc: O revoluciji. Pa o revoluciji in o revoluciji. Jutri začneva!
Jaša: Najine besede vedno tečejo ob obilici smeha, ne glede na temo, tudi če je kdaj kaj usodno resnega.
Nekako se zdi, da se kar ne moreta ločiti drug od drugega. Se še nista naveličala delati skupaj, glede na to, da sta skupaj izpeljala že res veliko projektov?
Jaša: Na hitro sem pobrskal med luknjami v spominu: najina naslednja skupna gledališka predstava bo deseta, ampak ne me držati za besedo, kaj šele za številko. In če se do zdaj še nisva naveličala …
Gojc: Stan in Olio sta bila že od začetka naveličana drug drugega. Pri naju je razlika ta, da eden ni suh.
Kateri skupni projekti pa so vama bili najbolj pri srcu?
Jaša: Trenutno sta mi seveda najljubši obe najini živi predstavi: Moj živòt je ROKentROL, za katero sva skupaj napisala