Zala Pungeršič pravi, da se je njeno kuhanje začelo že, ko je obiskovala osnovno šolo. »Prihajam z vasi, kjer si večinoma odvisen od lastne iznajdljivosti, in ker sta oba starša delala, sem si morala po končanem pouku sama kaj pripraviti za kosilo. To so bile preproste jedi, kot so testenine in enolončnice.« Leta so tekla, Zala pa je postajala vse bolj spretna kuharica. »Ko sem bila stara šestnajst let, se je v meni prvič pojavila želja, da bi sodelovala v oddaji MasterChef Slovenija, a je bilo vse skupaj pri tistih letih in tedanjem znanju kuhanja zgolj pobožna želja. Oddajo sem spremljala že od samega začetka, všeč mi je bil njen koncept, poseben vtis pa so name naredili vsi trije sodniki. Preden sem se odločila, da tudi sama resnično poskusim srečo, sem štiri leta zbirala pogum.«

Zalo je od nekdaj privlačilo delo v lokalu, s katerim se je srečala že pri šestnajstih letih, ne sicer v kuhinji, temveč kot natakarica. A kljub temu se ni odločila za študij v tej smeri. »Študiram geografijo in sociologijo, delati v kulinariki pa je bila moja skrita želja, ki je nisem nikomur razkrila. Ko sem končno zbrala dovolj poguma in se prijavila na avdicijo, so bili tako domači kot prijatelji zelo presenečeni. Nihče si ni predstavljal, da se upam spopasti s kulinariko na takšni ravni. V tekmovanje sem šla zelo sproščeno in brez pričakovanj. Moja želja je bila, da bi se naučila kaj novega, spoznala nove tehnike in nove ljudi, ki jim je kuhanje blizu. Želja po zmagi se je začela rojevati nekje sredi sezone, ko sem postala samozavestnejša in ugotovila, da se lahko kosam z najboljšimi. In bolj ko je šlo tekmovanje proti koncu, bolj je ta želja rasla. Finalna oddaja je bila polna izzivov, Anja pa resna tekmica. Rekla sem si, dala bom vse od sebe in kar bo, pa bo.«

Celoten članek je objavljen v Lady, številka 25, ki je izšla 21.06.2023.