Večkrat ste kot gost že stali na glasbenih odrih, zdaj pa ste tik pred prvim samostojnim koncertom. Lahko ta korak primerjamo z vašim prvim skokom na velikanki?
Res imam podobne občutke kot takrat, ko sem se pripravljal na prvi skok na letalnici. Tako kot sem se veselil tistega na velikanki v Planici, zdaj komaj čakam polet na oder v Kranju. Razlika je le v tem, da so priprave na koncert mnogo daljše in me pri organizaciji vsak dan čaka kakšno novo presenečenje.
Dajete občutek, da ste se zelo profesionalno lotili glasbene kariere.
Sem. Res ne maram polovičarstva, in ko se nečesa lotim, rad to naredim stoodstotno. Tako v športu kot v zasebnem življenju in seveda tudi v glasbi.
Ko ste bili še mlad nadobudni skakalec, vam je mama večkrat dejala, da ni pomembno, kako daleč bo šlo na skakalnici, samo da se živi vrnete domov. Ste zdaj dobili kakšen podoben nasvet?
Mama, v bistvu babica, saj tako v naših krajih pogosto kličemo staro mamo, medtem ko je mama mami, je žal že pokojna, zato njenih nasvetov ni več. Mi pa zelo veliko pomeni, da me starši podpirajo tudi pri glasbeni karieri. Mami Mateja, ki je učiteljica, mi pravi, naj samo uživam, oče Lovro pa kot direktor in dizajner z družinskim podjetjem Mobyact tako in tako aktivno sodeluje pri mojem prvem samostojnem koncertu. Sem se pri tako zahtevnem projektu pač moram nasloniti na zanesljivo in verodostojno pravno osebo.
Imate vzornika?
Na glasbenem področju je zame največji navdih Jan Plestenjak. Tudi njemu na začetku kariere ni bilo lahko in prav čutim to njegovo voljo, vztrajnost in vero v svoje pesmi, ne glede na odziv okolice, s katero je uspel postati najbolj zaželen glasbenik v Sloveniji. Res je fenomen! Moje sanje so, da uspeš s svojimi besedili in svojo glasbo.
Kolikosvojih pesmi boste zaigrali na koncertu?
Čeprav seznam še ni končan, mislim, da bom zaigral vseh deset skladb s svojega prvega albuma Brez pravil.
Vam je kakšna od pesmi še posebej blizu?
Težko se odločim med Sanjami in Zakaj gorijo solze. Prva zato, ker je odsev vseh čustev, ki so me zajela v najtežjem trenutku v športni karieri. Po pandemiji sem bil povsem na tleh, brez energije, daleč od reprezentance, mislil sem, da sploh ne znam več skakati. Potem sem sedel za klavir in s solzami v očeh v eni sami uri svoje občutke strnil v to pesem. In mi je odleglo. Pesem Zakaj gorijo solze pa sem posvetil sestri Sari in vsem otrokom tega sveta, ki se spopadajo s podobnimi težavami kot ona.
Koliko prijateljev - gostov bo z vami nastopilo na gradu Khislstein?
Sedem ali osem, Jan Plestenjak bo zagotovo med njimi, preostalih še ne bi rad razkril.
Če je Jan Plestenjak vaš glasbeni vzornik, kdo vam je za zgled med smučarskimi skakalci?
Med Slovenci Robi Kranjec, drugače pa Poljak Kamil Stoch. Ne samo kot športnik, navdušuje me tudi kot oseba, kot človek.
S kom si na turnejah največkrat delite sobo?
Dokler je skakal, sem si vedno skupaj z Anžetom Semeničem, še danes sva dobra prijatelja in priznam, da ga pri skokih pogrešam. Zadnjo sezono sem si sobo največkrat delil z Lovrom Kosom. Tudi on je zelo fajn.
Bodo vaši skakalni kolegi prišli na vaš koncert?
Upam, da. Povabljeni so.
Ste že začeli priprave na novo sezono?
Prav danes (pogovarjali smo se v ponedeljek, 8. maja 2023, op. p.) smo opravili prvi trening.
Glede na to, da ste prejšnjo sezono končali v začetku aprila, ste imeli samo mesec dni za počitek. Kako ste ga preživeli?
Nekaj dni sem potoval po Italiji. Neizmerno uživam v Toskani in tam si zelo rad povrnem moči. Sem pa slišal, da se Apulija na jugu Italije mirno kosa s toskansko kulinariko, zato bo to prav gotovo ena od mojih naslednjih potovalnih destinacij.
S kom ste pa bili v Toskani?
Sam.
Nimate punce? Niste zaljubljeni?
Ne, trenutno ne.
Je to imidž rockerja, saj ni skrivnost, da glasbeniki pogosto skrivajo svoje ljubezni in se izdajajo za samske, zato da so bolj zanimivi za oboževalke?
Ne. To ni moj slog. Jaz bi povedal, če bi imel dekle. Ne bi je skrival. Dajmo počakati, kaj bo prineslo poletje …
Živite sami ali ste še vedno pod isto streho s starši?
Ne boste verjeli, pred štirimi dnevi sem zapustil rojstno hišo v Besnici in se preselil na svoje. Za zdaj sem si v Kranju najel stanovanje, a verjamem, da bom kmalu, potem ko diplomiram, prišel tudi do lastniškega.
Ob športni karieri vam uspe še redno študirati?
Nisem edini športnik, ki tudi študira. Zdaj že pišem diplomo iz menedžmenta v športu na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. So bili pa časi, ko sem bil že zgodaj zjutraj na fakulteti, potem opravil trening in se vrnil nazaj na predavanje, popoldne spet na trening, zvečer pa za knjige. Če ima človek cilj, ni nič pretežko.
