Ptičja gripa še naprej kosi med pticami, tako domačimi kakor divjimi. Tudi pri nas smo v zadnjih mesecih odkrili več primerov te bolezni. Oktobra lani so potrdili okužbo perutnine pri Ptuju ter pri treh poginulih labodih v občini Brežice. Novembra pa smo brali o več primerih pri prostoživečih pticah v slovenski Istri in na območju Ljubljanskega barja. Po svetu je bilo lani okuženih na milijone ptic na perutninskih farmah in v divjini. Zdaj pa poročilo CDC omenja okužbe pri ljudeh, ki pa so asimptomatske, okuženi torej ne kažejo nobenih bolezenskih znakov. Bi nas moralo skrbeti?
Se bo virus lažje prenašal na ljudi?
Nedavne raziskave kažejo, da je virus ptičje gripe morda le nekaj mutacij stran od tega, da bi se lažje prenašal na ljudi. Vsi trije oboleli v ZDA so bili veterinarji, ki delajo z domačimi živalmi. Noben od njih ni kazal nobenih simptomov, kar kaže na to, da se virus morda prikrito širi na ljudi, pravijo strokovnjaki. Obenem pa zagotavljajo, da tveganje za ljudi ostaja majhno. Primerov res ni veliko. Ob 160 milijonih okuženih ptic v 51 državah so poročali le o 70 primerih ptičje gripe pri ljudeh. A kot vsak respiratorni virus tudi ptičja gripa nenehno mutira. To kaže tudi povečano število domačih mačk in divjih živali, ki so se okužile z virusom. Te virusu tudi veliko hitreje podležejo kakor ljudje. Z njim se čedalje pogosteje okužijo tudi krave molznice. Sesalci so zanj torej že veliko bolj dojemljivi, in to prav taki, ki živijo v naši neposredni bližini. Če ob tem virus hitreje preskoči z živali na človeka, kako hitro lahko pričakujemo, da se bo širil tudi med ljudmi? To je namreč tista točka, ko nas lahko zaskrbi nova pandemija.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 4. marec 2025.
