Prepovedani božič
Janja Božič Marolt, ustanoviteljica in direktorica inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana:»V zibelko mi je dano, da imam vsak dan božič. Vsak dan se mi rodi nova ideja ali več teh. Vsak dan vidim sonce, četudi je za oblaki. Vsak dan izzovem nasmeh, četudi vozniku mestnega avtobusa, medtem ko čakam v svojem vozilu v stoječi koloni. Po novem celo vsak dan jem, ne več samo oreškov in sadja. Dvakrat v življenju sem nosila in rodila sijajna otroka. Štirikrat doslej sem ustanovila podjetje. Šele z leti pa vsak dan izrazim hvaležnost, da še živim, da sploh sem. Iz otroštva, ki sem ga preživljala pri stari mami na vasi, se spominjam praznovanja prepovedanega božiča. Strici in tete so iz mesta pripotovali v kmečko izbo in tam smo istega večera postavili božično drevo s svetlečimi se okraski. Še zdaj vonjam svežo smrečico in obvezen gozdni mah pod njo, na katerem so se pasle plastične bele ovčice, med njimi pa je Božiček pustil rožiče, pomarančo in tople nogavice. Po škripajočem snegu smo se zgrinjali iz vseh prenapolnjenih hiš k polnočnici. Čarobno, nepozabno.
Prepovedan običaj je preplavilo Družmirsko jezero. Družinsko srečanje pa se nadaljuje vselej tam, kjer smo doma. Prevladujeta vonj po sveže pečeni makovi potici ter zven zgodbic vseh družinskih članov o vsem tistem, česar si med letom nismo utegnili povedati, kar posebej popestrita vnuka. Je lahko kaj lepšega? Božični večer je kar prekratek, zato pa se mi vsak dan nadaljuje božič.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 52, 24. december 2024.
