Trdila je, da je svinčnike ukradla za sina, ker mu je obljubila, da mu bo prinesla svinčnike za šolo, ker je bil najboljši pri testu, a za nakup ni imela denarja. Tožilci so za dejanje zahtevali zaporno kazen. Odvetnik pa se je zavzel za žensko, zadevo raziskal in zbral dokaze. Izvedel je, da je njen sin zelo nadarjen učenec, a nima vseh šolskih potrebščin, ker jih mama pač ne zmore kupiti. Na sodišču je dosegel, da so zaporno kazen zamenjali za pogojno.
Še preden je zapustila sodno dvorano, so ji sodni uslužbenci in policisti izročili denar, ki so ga zanjo in za njenega sina zbrali v dvorani. Zaharil je ni nikoli več srečal. Do aprila letos, ko je v sodni stavbi k njemu pristopil mlajši odvetnik in mu dejal: »Vem, da me ne poznate, toda sem sin čistilke, ki ste ji pomagali pred več kot 20 leti. Se spomnite škatle svinčnikov?« »To je bil eden najsrečnejših trenutkov mojega življenja, skoraj omedlel sem od sreče,« je povedal odvetnik, ki je bil presrečen zato, ker se je tedaj v sodni dvorani odločil prav ter nekomu dejansko spremenil življenje na boljše.
