Ko je izbruhnila vojna v Palestini, je Zelenski potožil, da je svet pozabil na Ukrajino. A pozablja tudi na Jemen, Sudan, Burkino Faso … Si pa mislim, da je z vsemi zelo na tekočem orožarska industrija. Lastniki so veseli vsake izstreljene rakete. Vseeno jim je, na koga pade. Da le pade.
Ljudje imamo v glavi očitno prostor le za eno vojno. Mediji pa tudi. Trenutno je večina poročevalcev v Palestini. Kar pa ne pomeni, da v Ugandi in drugje otroci ne umirajo.
Vsak spopad nekdo začne. Tisti – v glavnem gre za lokalne in svetovne politike – so le redko kaznovani. Morda eden ne bo več predsednik, drugi ne vodja teroristične organizacije … bolj ali manj ponosno bosta odkorakala, svetovni voditelji si bodo čestitali … in to bo to. Kaj pa mrtvi? So pač mrtvi. Pika.
Vojne imajo svojo statistiko. Vsaka stran svojo. Za vsako stran je število mrtvih nasprotnikov uspeh. Tudi 4.000 – kdo bi vedel, koliko jih je že danes – mrtvih otrok v Gazi Izraelci proslavljajo. Ljudje otopimo. Saj ste opazili, več je v rjuhe zavitih odraslih in otroških trupel, manj nas pretresejo. Sama nad sabo sem zgrožena.
Veliki in manjši svetovni politiki kar tekmujejo, kateri bo pametnejši, kdo bo koga bolj prisrčno stisnil v objem. Von der Leyen se bo vsak hip ujela za svoj lastni rep. Povsod je. Biden in Blinken tudi. Je pa res, da jim ni lahko. V današnjih časih je zoprno, ker vse, kar rečejo ali naredijo, ostane evidentirano. Zapisano, posneto. Za večno. Ko gre za odnose med Palestino in Izraelom, je tega veliko. Tudi Tanjo Fajon so novinarji hitro opomnili, da se je leta 2014 kot evropska poslanka zelo glasno zavzela za priznanje palestinske države. Zdaj, kot zunanja ministrica, katere glas pač šteje, četudi gre »samo« za Slovenijo, pa mora počakati, kako se bodo odločili tisti, ki zares odločajo. Tudi veliki motovilijo. Ljudje jim gledajo pod prste. Celo v Nemčiji, ki ima na vesti holokavst, in v Ameriki, kjer so Judje izjemno vplivni, na množičnih zborovanjih od svojih zahtevajo ukrepanje proti Izraelu, ki povsem necivilizirano in namerno od daleč z raketami tolče po bolnišnicah, šolah, zavetiščih … Čim več civilistov pobijejo, prej bodo »očistili« prostor, ki so si ga pri velikih in vplivnih očitno vsaj po tihem že izgovorili za novo, večjo judovsko državo. Izrael se je na palestinska območja nezakonito širil že prej. V nezakonito zgrajenih naseljih na Zahodnem bregu živi okoli 400 tisoč Izraelcev! To so mesta s po 40, 50 in več tisoč prebivalci! Od tam se nikoli ne bodo odselili. Nasilje je na teh območjih zagotovljeno tudi prihodnjim generacijam.
Sedanja vojna je čiščenje prostora. Netanjahu je pred časom na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku pokazal zemljevid bodočega Izraela, ki naj bi se raztezal vse od morja pa do reke Jordan. Na tem zemljevidu Palestine sploh ni! Zato zdaj »čistijo« Gazo. Zato zdaj slišimo, da bi bilo najbolje, če bi Palestinci odšli v Egipt! Zato zdaj veliki od Izraela zahtevajo zgolj premirja in humanitarne koridorje. Ta pa se niti za to ne zmeni. Samo čiščenje prostora je rešitev. Zgodovina se res ponavlja.
Sliši se grozno, nečloveško … A resnica je, da v tem našem svetu dnevno beži na deset, sto tisoč ljudi. Navadnih, »nepomembnih«. Samo zato, da odnesejo živo glavo. In tako kot begunci pridejo tudi v Evropo. Tudi preko Slovenije. A saj vemo in vidimo, niso dobrodošli.
Tako je bilo, ko so se selila plemena, in enako je danes, ko ljudi navigira umetna inteligenca.
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 46, 14. november, 2023.
