Kar 54 odstotkov odpadne hrane namreč nastane v gospodinjstvih. Živila kupimo, postavimo v hladilnik ali shrambo ter jih tam prepogosto pustimo, da se postarajo in pokvarijo. Stran zmečemo tudi odločno preveč kuhane hrane, enostavno zato, ker je nismo pojedli še isti dan. Tudi v času, ko se vsi pritožujemo, kako neznosno drago je postalo vse in kako nam je dobršen del dohodka v zadnjih letih požrla inflacija. Prostora za izboljšavo je očitno še precej, saj delež užitne odpadne hrane iz gospodinjstev še zmeraj narašča.
V Sloveniji smo lani zavrgli 164.803 ton hrane, kar je devet odstotkov več kot leto prej. Povečanje gre predvsem na račun dejavnosti proizvodnje hrane, kjer se je količina odpadkov zaradi zavržene hrane, neprimerne za uživanje ali predelavo, podvojila. Trgovina z živili je lani pridelala za sedem odstotkov več odpadne hrane, gospodinjstva pa za dva odstotka več. Največji delež odpadne hrane še vedno izhaja iz gospodinjstev (44 odstotkov), sledijo gostinstvo in strežba hrane (34 odstotkov), proizvodnja hrane (13 odstotkov) ter trgovina z živili (devet odstotkov). Se pa nekoliko zmanjšuje količina zavržene hrane, ki je še užitna. Lani je bilo te za 37 odstotkov vse zavržene hrane, kar je za tri odstotke manj kot leto prej.
V teku je obsežna analiza bioloških odpadkov
Slovenija se tako kot ostale članice Evropske unije loteva zmanjševanja količine odpadne hrane predvsem z akcijami osveščanja. Glavni naslovnik so gospodinjstva, kjer nastane več kot polovica odpadne hrane, drugi pomembni cilj pa so otroci, ki so pogosto tisti, ki v družino vnašajo spremembe glede varovanja okolja. Letos začenjamo tudi z drugim projektom sortiranja in analize bioloških odpadkov. S temi podatki bo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo lažje oblikovalo trajnostne politike, obenem pa tesno sodeluje z lokalnimi skupnostmi, kar je eden od temeljev trajnostnega prehranskega sistema v Evropi. Darja Meglič, ki na projektu LIFE IP CARE4CLIMATE skrbi za akcije zmanjševanja odpadne hrane, pravi: »Z aktivnostmi, kot so kuhinjski dnevniki in sortirna analiza bioloških odpadkov, želimo pokazati, da ima vsak posameznik moč prispevati k spremembi. Evropa že ustvarja navdihujoče primere dobre prakse, kot so lokalne prehranske politike v Gentu in krožno gospodarstvo v Parizu. Slovenija želi slediti tem zgledom in postati trajnostno naravnana skupnost, kjer spoštujemo hrano kot dragocen vir, ne kot odpadek.« S sortirno analizo bioloških odpadkov gospodinjstev so začeli sredi novembra, trajala pa bo do februarja prihodnje leto. Vzorčili bodo na območjih občin Mestna občina Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ruše, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Pesnica, Selnica ob Dravi in Starše. Namen analize je natančno določiti vrsto in delež odpadne hrane ter delež užitnih delov med biološkimi odpadki.
Vas zanima, koliko zavržete?
Če bi radi aktivno sodelovali pri zbiranju podatkov za oblikovanje boljših okoljskih politik in obenem preverili, koliko hrane zavržete, to lahko storite z izpolnjevanjem kuhinjskega dnevnika na spletu. Ob tem boste hitro ugotovili, kakšna hrana vam ostaja in kje denar mečete skozi okno. Z rezultati pa lažje uvedli majhne spremembe pri načrtovanju in nakupih ter tako prihranili nezanemarljiv kupček denarja.
