Žal pa ogromno ljudi kljub temu ne zaužije dovolj sadja in zelenjave. Številni se niti ne zavedajo, da vnos ni zadosten, saj nimajo občutka, kolikšne so priporočljive količine. Prav zaradi tega so nastale pobude, katerih cilj je spodbujanje k pogostejšemu uživanju sadja in zelenjave. Tako se običajno priporoča, da na dan zaužijemo vsaj pet enot sadja in zelenjave, a pri tem praviloma ni specificirano, kakšno naj bo razmerje med tema dvema skupinama. Prav vprašanje, ali obstaja idealno razmerje med sadjem in zelenjavo, je zaposlovalo raziskovalce, ki so svoje ugotovitve pred kratkim objavili v akademski reviji Ameriškega združenja za srce Circulation.
Razmerje v prid zelenjavi
Analiza je zajela kar 28 študij z vsega sveta, med drugim tudi študiji na podlagi raziskav, v katerih je sodelovalo več kot sto tisoč ljudi, njihovo zdravje pa so spremljali tudi 30 let po zaključku osnovne raziskave. Osnovna ugotovitev raziskovalcev, ki izhaja iz obsežne metaanalize, je, da je tveganje za prezgodnjo smrt pri ljudeh, ki na dan zaužijejo najmanj pet enot sadja in/ali zelenjave, resnično manjše kot pri tistih, ki uživajo manj teh živil. S tem so potrdili ugotovitve prejšnjih raziskav. Novost te raziskave oziroma metaanalize pa je določitev optimalnega razmerja med sadjem in zelenjavo. Analiza je razkrila, da je bila življenjska doba v povprečju najdaljša pri osebah, ki so sadje in zelenjavo uživale v razmerju 2:3. Idealen je torej nekoliko večji delež zelenjave v primerjavi s sadjem.
Prisotnost drugih dejavnikov
Podobno kot pri mnogih drugih raziskavah je tudi tu glavna težava, da ni mogoče dokazati nedvoumne vzročno-posledične povezave. Čeprav so zaznali povezavo med pravim razmerjem sadja/zelenjave in dolgoživostjo, je povsem mogoče, da so na korelacijo vplivali tudi drugi dejavniki. O neovrgljivi vzročno-posledični povezavi sicer ni mogoče govoriti, vendar so ugotovili statistično pomembno korelacijo, ki je ni mogoče ignorirati.
