Bliža se 1. december, svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. V tem času si jo nadenejo tudi številni Slovenci. V naslednjih dneh se bodo tako zvrstile akcije za ozaveščanje o tej bolezni, zaradi katere so okuženi še vedno pogosto stigmatizirani.
Aids ali sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti je napredovala oblika okužbe, ki jo povzroči virus človeške imunske pomanjkljivosti ali na kratko HIV. Ima ga 38 milijonov oseb po svetu, od tega dva milijona otrok. Letno zaradi HIV oziroma aidsa umre okrog 690.000 svetovne populacije. Najbolj ogroženi so prebivalci ekonomsko revnejših držav sveta, predvsem podsaharska Afrika.
Prvi primeri tedaj še neznane bolezni so zdravniki opazili leta 1981 v Los Angelesu, kmalu pa so o podobnih ugotovitvah poročali še iz drugih delov ZDA in zahodne Evrope. Med obolelimi so izstopali predvsem moški, ki so imeli spolne odnose z moškimi, in uživalci trdih drog. Bolezen se je pojavila tudi med bolniki s hemofilijo in heteroseksualnimi osebami, pri čemer je postalo jasno, da se neznana bolezen prenaša prek telesnih tekočin. Povzročitelja skrivnostne bolezni, virus HIV, je francoskih znanstvenikom uspelo identificirati leta 1983. Prva zdravila zanj so se pojavila šele dobro desetletje pozneje.
Da ne bi okuževali naprej
Slovenija po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) spada med države z zelo nizkim deležem oseb z virusom HIV. Kdor se okuži z njim, se zdravi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Razen v primerih, ko je zaradi bolezni potrebna hospitalizacija, se ljudje s HIV na kliniki zdravijo ambulantno – torej vanjo prihajajo na kontrolne preglede.
Paciente s HIV obravnava prof. dr. Janez Tomažič na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Ta poudarja, da sta ključni zgodnje odkrivanje okužbe s HIV in čimprejšnji začetek zdravljenja, saj to ne pomeni samo daljše preživetje okuženega, ampak vpliva tudi na kakovost njegovega življenje. Je pa, kot izpostavi, zgodnje odkrivanje pomembno tudi zaradi preprečevanja nadaljnjih okužb.
Dvajset zdravil dnevno
S HIV-pozitivnimi Slovenci dela že več kot 30 let. Od takrat do danes, pravi, se je veliko spremenilo. Epohalni so predvsem premiki pri zdravljenju. »V Sloveniji je danes okužba z virusom HIV nekaj povsem drugega, kot je bila pred 20 in več leti. Uspehi na področju zdravljenja in obvladovanja bolezni so namreč zadnjih 15 let fantastični. Težko je za to najti ustrezen presežnik. Še vedno pa poudarjamo, da morajo oboleli k nam priti pravočasno, da lahko čim prej začnejo uživati zdravila, ne pa ko so okuženi že nekaj let. Če ga bodo začeli hitro, bodo bolj kakovostno živeli in bodo lahko dosegli pričakovano življenjsko dobo, zelo podobno splošni populaciji.«
Pravi, da so bila v 90. letih dostopna zdravila za okužene zelo »naporna«, saj je bilo včasih treba zaužiti tudi po 20 zdravil dnevno, nekatere na tešče, nekatere s hrano, povzročala so številne neželene učinke, danes pa večinoma vzamejo samo eno tableto dnevno. »Zdravila imajo dobro toleranco, večinoma je uživanje tablet neodvisno od hrane, z malo kratko- in dolgoročnih neželenih učinkov, malo součinkovanj z drugimi zdravili, kar je bil vse do pred kratkim velik problem,« pojasnjuje prof. dr. Tomažič. Izpostavi še, da osebe, ki se učinkovito zdravijo, ne morejo prenašati okužbe naprej na druge, vsebnost virusa v njihovi krvi je namreč prenizka. Velja pravilo: nezaznavnost = neprenosljivost (n = n).
Lani 27, letos 28
Infektolog Janez Tomažič z ljubljanske infekcijske klinike pravi, da je bila lani diagnoza okužbe s HIV postavljena pri 27 osebah, pri sedmih manj kot v letu 2019 in najmanj v zadnjih desetih letih. Letno število novih diagnoz je padlo že četrto leto zapored. Kot je razvidno iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je bilo od lanskih skupno 27 zabeleženih okužb 22 moških in pet žensk. Letos pa je bilo do 22. novembra na NIJZ prijavljenih 28 na novo odkritih oseb s HIV.
Drugače je bilo, kar je informacija, s katero prav tako razpolaga NIJZ, v obdobju zadnjih 10 let (med letoma 2011 in 2022) v Sloveniji prijavljenih skupno 456 primerov novih diagnoz okužbe s HIV. »Letno število prijavljenih primerov se je gibalo od najvišjega 61 v letu 2016 do najnižjega 27 v letu 2020. S tem da lansko nizko število odkritih okužb ne povezujem s posledicami epidemije. Zdravljenje HIV-pozitivnih je potekalo nemoteno. Kot kaže, pa bo letos skupno število odkritih okužb s HIV okoli 35,« pojasnjuje sogovornik.
HIV med homoseksualci
Če še malo bolj razdelamo lansko statistiko, je med 27 primeri novih diagnoz okužbe s HIV največ moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Pet žensk pa se je lani okužilo s heteroseksualnimi spolnimi odnosi. Od tega tri s heteroseksualnimi spolnimi odnosi z znanim okuženim moškim, ena je imela spolne odnose z moškim, ki injicira droge, pri eni pa ni bilo podatka o pripadnosti partnerja skupini z višjim tveganjem za okužbo s HIV ali podatka o potrjeni okužbi partnerja. Kot še pove prof. dr. Tomažič, je bil lani prijavljen tudi en primer okužbe s HIV pri sedemletnem otroku. Glede na podatke, ki so jih objavili na NIJZ, je šlo v tem primeru za okužbo, preneseno z matere na otroka, v letu 2013.
Okužba z virusom HIV se v Sloveniji prenaša predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi osebami, ki se ne zdravijo. Tveganje je večje predvsem pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, pri osebah, ki si injicirajo droge, pri osebah s spolno prenosljivimi okužbami in pri osebah, ki imajo številne spolne partnerje. Najpomembnejša preventiva je varno spolno vedenje, najučinkovitejša pa čim prejšnje testiranje po tveganem obnašanju. Če je test pozitiven, je potrebno čimprejšnje zdravljenje, če je test negativen, pa je treba nadaljevati preventivo: temeljna preventiva, testiranja, zaščita z zdravili po izpostavitvi (angl. Post-Exposure Prophylaxis, okr. PEP), testiranje in zdravljenje spolno prenosljivih okužb.
Testiranje, testiranje
Tako Tomažič kot društvo Legebitra, ki za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo ter Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani izvaja testiranje na HIV, virusa hepatitisa B in C ter testiranje na sifilis in gonorejo, izpostavljajta, da je upad števila okužb skozi leta gotovo posledica o virusu ozaveščene populacije, ki je dobro seznanjena tudi s preventivo. Kot še doda Tomažič, na to dejstvo vpliva tudi dostopnost testiranja in takojšnjega zdravljenja po diagnozi okužbe. »Ob tej priložnosti bi res rad izpostavil, naj se ljudje testirajo. To je ključno. Samo tako ne bo prihajalo do pozno odkritih okužb.«
