Kužnost se zmanjša po približno 24 urah po začetku sistemskega antibiotičnega zdravljenja. Če impetiga ne zdravimo z antibiotiki, se kužnost lahko podaljša na 10 do 21 dni.
Impetigo oziroma krastavost je površinsko vnetje kože. Okužbo lahko prepoznamo po drobnih mehurčkih z bistro ali belkasto vsebino in krastah na koži, ki se lahko razširijo na različne dele telesa. Ranice, ki nastanejo po razpoku mehurčkov, so prekrite z zlatorumeno krasto. Omenjena oblika nastane, ko je bakterija sposobna proizvesti toksin, ki razsloji povrhnjico. Na impetigo lahko posumimo tudi, če se spremembam na koži pridružijo občasno povečane bezgavke, ni pa nujno, da nas bo spremljala tudi povišana telesna temperatura.
Ali je impetigo nalezljiva kožna bolezen
Impetigo je zelo nalezljiva okužba, prenaša pa se z neposrednim stikom ali prek okuženih predmetov. Bakterije najprej poselijo kožo, nato pa vstopijo skozi drobne razpoke ali ranice na površini kože. Na mestu vstopa se razvije gnojna okužba, ki je značilna za impetigo. Je predvsem bolezen otrok in najpogostejša okužba kože pri otrocih v predšolskem obdobju. Redko se pojavi pri otrocih, mlajših od dveh let, lahko pa se pojavi tudi pri odraslih. Po podatkih NIJZ se kužnost zmanjša po približno 24 urah po začetku sistemskega antibiotičnega zdravljenja. Če impetiga ne zdravimo z antibiotiki, se kužnost lahko podaljša na 10 do 21 dni. Prisotnost nezdravljenih gnojnih sprememb pa kužnost podaljša celo na tedne ali mesece.
Je impetigo nevarna bolezen?
Običajno je potek bolezni nenevaren; če je ne zdravimo, izzveni v dveh tednih in na koži ne pušča posledic. Sicer impetigo vedno zdravimo zaradi možnosti širjenja bolezni po koži bolnika in na druge ljudi. Pregled pri zdravniku je smiseln, kadar posumimo na okužbo kože, zlasti ko se spremembe hitro širijo ali celo prizadenejo več oseb. Čeprav bolezen izzveni sama, se s praskanjem okužba lahko prenese na več delov telesa. Redek, vendar možen zaplet impetiga je vnetje ledvičnih telesc. Pojavi se teden do dva po impetigu in se kaže z oteklinami, povišanim krvnim tlakom, povišano telesno temperaturo in krvavim urinom. Ne gre za vnetje, ki bi ga povzročale bakterije, ampak vnetje povzročijo imunski kompleksi. Enako vnetje lahko nastane tudi po angini.
