Pacientove pravice so pri nas opredeljene v Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP). Te veljajo tako v javni zdravstveni mreži kot pri zasebnikih, torej ne glede na to, ali gre za samoplačniško storitev ali za zdravljenje v okviru zdravstvenega zavarovanja. Če jih ne poznamo in ne uveljavljamo, se lahko čutimo prikrajšane.
Vpogled v zdravstveno dokumentacijo
Če želimo prenesti izvide od enega zdravnika k drugemu, nam naš osebni zdravnik ali specialist sicer ne sme izročiti originalov, omogočiti pa nam mora vpogled v originalne izvide in nam jih na našo željo fotokopirati. Pri tem sploh nismo dolžni navesti razlogov, zakaj si želimo vpogled v svojo dokumentacijo. Od izvajalca zdravstvenih storitev lahko tudi zahtevamo, da vanjo vpiše naše pripombe. Pravico imamo tudi do rentgenskih slik zobovja, v tem primeru celo do originalnih ortopanov in drugih izvidov, ki jih ni mogoče reproducirati.
Obveščenost in sodelovanje
Nikar se ne sprijaznimo s hitro razlago denimo glede bolečine v kolenu in potem posega, ki bi bolečino pozdravil. Zdravniki velikokrat dajejo občutek, da imajo časa za pregled zelo malo. Nismo jih dolžni razumeti, ne glede na vse morajo razumeti oni nas in nam natančno razložiti vse, kar nas zanima. Zakon določa, da mora zdravnik pacientu dobro pojasniti njegovo zdravstveno stanje, bolezen, predvidene posege, način zdravljenja, in sicer v neposrednem stiku, obzirno, na njemu razumljiv način, v celoti ter pravočasno. Za večje medicinske posege, kot so denimo operacije, pa moramo dobiti pojasnila celo v pisni obliki.
Spoštovanje pacientovega časa
Nobena ordinacija nima pravice od nas zahtevati, da se z napotnico oglasimo točno določen dan, ob točno določeni uri, tako da bi na primer morali vzeti dopust. In še, nikar se ne sprijaznimo, če nam osebje reče, da bomo izvide dobili v roku enega meseca po pregledu po pošti. Strokovno mnenje moramo dobiti po koncu pregleda oziroma najpozneje v treh dneh po njem. V nujnih primerih mora zdravnik pisno strokovno mnenje pripraviti takoj!
Epidemija in kakovost zdravstvene obravnave
Ena izmed posledic izbruha koronavirusa se kaže kot omejen dostop do zdravstvenih storitev, že tako predolge čakalne vrste pa so se še podaljšale. Da je težje priti do zdravnika, je do neke mere razumljivo, saj zdravstvo deluje pod spremenjenimi pogoji, sprejmejo lahko manj pacientov kot v običajnih razmerah. Vsekakor pa to ne bi smelo usodno vplivati na dostopnost in kakovost zdravstvene obravnave. Pacient večkrat niti ne pride v osebni stik z zdravnikom, temveč lahko komunicira le prek elektronske pošte. Pri tem pa imajo največ težav starejši ljudje, ki tehnologije niso vajeni, zdravnikovo oskrbo pa verjetno potrebujejo najbolj.
