Cepiva proti raku v osnovi učinkujejo enako kot vsa druga. Imunski sistem naučijo prepoznati rakave celice, da jih lahko napade in uniči. A pri raku je ta strategija precej bolj zapletena kot pri drugih boleznih. V nasprotju z bakterijami in virusi, ki so našemu imunskemu sistemu tuji, so namreč rakave celice bolj podobne našim običajnim, zdravim celicam, saj se iz njih tudi razvijejo. Poleg tega je tumor pri vsakem bolniku edinstven in ima svoje posebne antigene. Razvoj učinkovitih cepiv proti raku zato zahteva zelo kompleksen in pogosto personaliziran pristop, ukrojen za vsakega bolnika posebej.
Preventiva in zdravljenje
Virusne okužbe so odgovorne za razvoj več vrst raka. Raka materničnega vratu, glave in vratu, na primer, lahko povzroči humani papiloma virus (HPV), medtem ko raka jeter lahko povzroči virus hepatitisa B (HBV). Za preprečevanje okužbe s tema virusoma so že nekaj časa na voljo cepiva, s katerimi se proti raku lahko zaščitimo vnaprej. Velikanski premik naprej pa bi pomenilo cepivo, ki bi pomagalo zdraviti raka pri človeku, ki je že zbolel. Na tem področju poteka množica raziskav. Mnoga obetajoča cepiva so že v fazi kliničnega preizkušanja. Med njimi cepivo za zdravljenje raka dojk, materničnega vratu, ledvic, pljuč, mehurja, trebušne slinavke, raka na možganih, melanoma in levkemije. Cepivo proti raku na prostati pa je že v uporabi.
Zadnjo dobro novico s tega področja so prejšnji teden objavili na letnem srečanju ameriškega združenja za raziskave raka (AACR). Avtor študije, dr. Thomas Marron z Inštituta za raziskovanje raka Tisch, je predstavil novo personalizirano cepivo proti različnim vrstam raka, vključno z rakom pljuč in rakom mehurja, ki je znan po tem, da se rad ponovi. Marronova ekipa je razvila cepivo za vsakega posameznega bolnika v preizkušnji posebej, tako da ga je prilagodila njegovi tumorski DNK. S posebnim računalniškim programom, imenovanim OpenVax, so poiskali neoantigene, primerne za izdelavo cepiva. Neoantigeni so beljakovine, ki nastanejo na rakavih celicah, ko te mutirajo in jih je imunski sistem sposoben zaznati kot tujke ter posledično napasti in uničiti. Neoantigeni imajo pomembno vlogo pri razvoju cepiv proti raku, saj je v osnovi rakava celica identična zdravim v telesu in jo zato imunski sistem ne prepozna kot nevarno. V poskus je bilo vključenih 13 bolnikov, vsem so tumorje ali odstranili z operacijo ali pa so jim presadili matične celice in pri vseh se je bolezen že drugič ali tretjič ponovila. Po statistiki so imeli vsaj 30-odstotno možnost, da se bo to zgodilo ponovno. Po 925 dneh so štirje bolniki še zmeraj brez znakov bolezni, štirje prejemajo nadaljnje terapije, štirje so umrli in eden je odstopil od raziskave. Povprečen čas brez znakov bolezni je bil 618 dni, kar je za visokorizične rakave bolnike zelo dober rezultat. Dr. Marron je z uspehom cepiva zelo zadovoljen. »Še veliko raziskav bo potrebno, a čudovito je bilo pogledati kri bolnika in videti neverjeten, močan imunski odziv, ki ga je sprožilo cepivo.«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
