Čudno leto, v Sloveniji ni bilo potrjenega niti enega laboratorijskega primera gripe. Kako to? »V zadnjem letu se ves čas obnašamo, kot da bi bili v kirurški dvorani, in ti ukrepi so učinkoviti tudi proti prenosu virusa gripe, zato se z njo ne zdaj srečujemo. A izginotja virusa gripe ne moremo pričakovati, ker nima zgolj človeškega, ampak tudi živalskega gostitelja. Ker živalim ne moremo naložiti takih epidemioloških ukrepov, kot veljajo za nas, virus v naravi še vedno kroži,« je dejala infektologinja Daša Stupica s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in predavateljica na Katedri za infekcijske bolezni in epidemiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Njenim besedam moramo dodati, da vsi nikakor niso obnašali »kot da bi bili v kirurški dvorani«, po stanovanjih in drugih zaprtih prostorih so se namreč odvijale marsikatere zabave.
Kakorkoli, letošnja zima je res izjemna, saj je običajno, da se porast akutnih respiratornih infektov običajno zabeležil v poznih jesenskih mesecih, vrh pa doseže januarja in februarja. »Letos smo porast teh okužb zaznali šele v marcu, ko so se odprli vrtci in šole. Izrazitega vrha pa zaradi odsotnosti gripe nismo zaznali,« je povedal specialist javnega zdravja Zoran Simonović, predstojnik mariborske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje in zdravnik v Enoti za obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Maribor. Dodal je podatek, da so v drugem tednu marca v celotni evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije med 30.000 vzorci potrdili samo 18 primerov gripe.
Kaj torej lahko pričakujemo v naslednji sezoni gripe?
»Napovedi so zelo negotove, strokovnjaki niso enotni. Pomemben faktor bodo ukrepi za omejevanje širjenja covida – če se jih ne bomo tako striktno držali, bo prihodnja sezona gripe lahko hujša, kot smo navajeni. Zaradi letošnje odsotnosti gripe bo namreč večji delež populacije bolj dovzeten za virus gripe, posebno otroci,« je opozoril Simonović, ki pričakuje, da bo verjetno vsako leto potrebno jesensko cepljenje proti obema virusoma. A boji se, da bo letošnja odsotnost gripe spodbudila lažni občutek, da se proti gripi ni potrebno zaščititi, ker je ni. »Potrebovali bomo kar nekaj komunikacijskih naporov in ozaveščanja prebivalstva, da je zaščita tako proti covidu kot proti gripi izjemno pomembna in da je najbolje, da se zaščitimo proti obema.«
Otroci imajo večjo možnost za gripo
Slovenija z zelo nizkim deležem precepljenosti proti gripi caplja na repu evropskih držav. »Pred približno 15 leti se je vsako leto proti gripi cepilo približno 10% populacije, po sezoni pandemske gripe leta 2009 pa smo doživeli drastičen upad deleža oseb, ki se cepijo proti gripi. Dno smo dosegli v sezoni 2015/2016, ko se je cepilo zgolj 60.000 ljudi oziroma 3% populacije. Od takrat povišujemo precepljenost, v sezoni 2019/20 se je cepilo približno 8% celotne populacije. Pri starejših je sicer delež dosegel 20%, a to je še vedno daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi imeli proti gripi cepljenih 75% starejših od 65 let.«
»Če imamo odrasli vsako leto od 5 do 10-odstotno možnost, da dobimo gripo, je pri otrocih to tveganje od 20 do 30-odstotno. Torej bo vsak otrok v povprečju vsako tretjo sezono zbolel za gripo. Predvsem mlajši od dveh let so pogosto sprejeti v bolnišnico, na primer zaradi sepse. Tudi pri starejših otrocih beležimo zaplete zaradi gripe, denimo gnojni meningitis ali pljučnico,« je povedal pediater Denis Baš, vodja pediatrične ambulante na Juventina clinic Ljubljana in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Nevarni paket gripe
Gripa sicer še bolj ogroža starejše. »Gripa med starejše prinese s sabo cel paket. Starejši ljudje slabše tvorijo imunski odziv, hkrati pa nato zelo dobro tvorijo pretiran imunski odgovor – na srečo manj kot pri covidu. Problem je torej lahko imunski odgovor in če k tej obremenitvi sistema dodamo še krhkost, beležimo ne samo več hospitaliziranih, ampak tudi slabše funkcionalno stanje starejših. Dodaten problem je multimorbidnost, ki je prisotna med dvema tretjinama starejših. V času gripe je večja incidenca infarktov in srčnih kapi. Srčno-žilna obolenja petkrat povečajo tveganje za smrt, gripa dvanajstkrat, oboje skupaj pa kar 20-krat. Poleg tega so starejši bolj ogroženi za resnejši potek bolezni, slabši funkcionalni izid in slabše okrevanje,« je dejal internist Gregor Veninšek, vodja Centra za geriatrično medicino na Interni kliniki UKC Ljubljana in predsednik Slovenskega združenja za geriatrično medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Zato so vsi nastopajoči odločno poudarili pomen vsakoletnega cepljenja proti gripi, posebno za ranljive skupine. »Svetujemo zaščito s cepljenjem za vse otroke, starejše od šest mesecev, za mlajše pa svetujemo zaščito nosečnic s cepljenjem, saj prenos zaščitnih protiteles varuje otroka do 6 mesecev starosti, ko bo otrok lahko prejel prvi odmerek cepiva. Posebej ranljiva skupina so vsi kronični bolniki, to so otroci s pljučnimi, srčnimi in nevrološkimi boleznimi ter vsi z imunsko oslabljenostjo, ki se zdravijo na primer zaradi hematoloških obolenj, ter nedonošeni otroci, ki so v primeru gripe pogosteje huje bolni in sprejeti v bolnišnico,« je dodal Baš in spomnil na pogosto situacijo, ko v istem gospodinjstvu živi več generacij, ponekod celo kronični bolniki, ali otroke varujejo stari starši. »V teh primerih lahko le z zaščito otrok in ranljivih skupin s cepljenjem preprečimo zaplete gripe. Zato je dobro, da se vsi odrasli in otroci cepijo.«
