Uganka tako imenovanih »covid prstov,« prstov na nogah, ki so rahlo otečeni in boleči ter obarvani rdeče oziroma modro, se je prvič pojavila že na samem začetku pandemije novega koronavirusa. Zdravniki, dermatologi in drugi strokovnjaki so vse od takrat proučevali možnost, ali je ta tegoba povezana z okužbo s sars-cov-2. »Covid prsti« sicer nikoli niso bili uradno uvrščeni med simptome covida-19, na podlagi katerih bi lahko zdravniki bolnika napotili na testiranje s PCR testom, čeprav so številni strokovnjaki menili, da si to klasifikacijo »zaslužijo.«
V lasnkem letu je bilo v zvezi s težavo objavljenih že veliko znanstvenih člankov, z njo pa so se ukvarjali zlasti zdravniki v Španiji, Belgiji in Italiji, kjer so zaznali večje število primerov oteklin na prstih, ki spominjajo na ozebline. Pojavljali so se predvsem pri otrocih, najstnikih in mlajših odraslih. Ker je bilo testiranje takrat razmeroma omejeno in ker so bili bolniki sicer večinoma zdravi, konkretne povezave z okužbo niso uspeli ugotoviti, že takrat pa so nekateri strokovnjaki ugibali, da gre morda za zdrav imunski odziv na virus.
Večina negativna, a s tveganim stikom
Ahmad Yatim in Michel Gilliet z Univerzitetnega kliničnega centra v Lozani sta svoje izsledke v zvezi s »covid prsti« nedavno objavila v švicarski medicinski reviji Revue Médicale Suisse. Tudi švicarska zdravnika sta podobnega mnenja, da gre za uspešno obrambno reakcijo telesa na okužbo z virusom, poroča časnik 20 Minuten.
V članku sta opisala, da je bila pri primerih »covid prstov«, s katerimi sta se srečala, večina bolnikov na PCR testu negativna, a so hkrati navedli, da so imeli tvegane stike. Po njunih navedbah je šlo za osebe, pri katerih je bila prenos okužbe možen. To ju je vodilo do teze, da se »covid prsti« pojavijo zlasti pri osebah, ki so okužbo uspešno premagali, kar naj bi nato podkrepil tudi podrobnejši pregled podatkov.
Pri oteklinah na prstih naj bi po njunih navedbah šlo za benigno reakcijo, ki je posledica tako imenovanih interferonov tipa 1, skupine beljakovin, ki jo celice proizvajajo za obrambo proti virusom. Osebe, ki imajo po stiku z virusom močnejši interferonski imunski odziv, tako vzpostavijo naravno obrambo pred virusom. Avtorja ob tem poudarjata, da tudi če je njuna teza pravilna, iz tega ne gre vleči prehitrih zaključkov, zlasti ne glede zaščite pred covidom-19. Zato predvsem tiste, ki so se srečali s »covid prsti,« opozarjata, naj ne bodo preveč pogumni in naj ne tvegajo okužbe.
S svojo raziskavo te »uganke« sicer nadaljujeta, pri čemer si želita razviti morebitno terapijo za osebe s slabšim imunskim odzivom na virus.
