V resnici to ne drži vedno in povsem, saj je lahko v nekaterih primerih alkohol kot sestavina v kozmetiki v veliko pomoč. Preden torej v trgovini zaradi vsebnosti alkohola izdelek postavite nazaj na polico in se odločite za drugega, preverite, kaj vse dobrega zmore.
Pomembna je molekularna teža
Ko slišite besedo alkohol, največkrat pomislite na tistega, ki je namenjen pitju, ali pa na čistilni alkohol – seveda nobenega od njih ne želite na obrazu. V resnici je stvar veliko bolj zapletena. Obstaja namreč na tisoče različnih vrst alkohola, od na primer vsem znanega vina in piva do retinola in drugih. Vse alkoholne molekule imajo na enem koncu skupno hidroksilno skupino, vendar imajo hkrati zelo različne strukture in molekularno težo. Ravno slednja določa, kako se vrste alkohola obnašajo na koži in v negovalnih izdelkih.
Za boljše vpijanje
V kozmetiki se alkohol zelo pogosto uporablja kot topilo ali emulgator; izbira je odvisna od njegove molekularne teže. Alkoholi z nizko težo, kot so izopropilni alkohol, etilni alkohol in etanol (pogosto je na etiketi napisano alkohol denat), delujejo kot topilo, spodbujajo torej sestavine, ki niso topne v vodi, da se razpustijo. Takšni alkoholi naredijo izdelek lažji, omogočajo, da se hitreje posuši, je prijeten na otip in primeren zlasti za mastno kožo. Poleg tega pomagajo pri penetraciji sestavin (vitamin D ali retinol).
Nekatere vrste alkohola so vlažilne
Alkoholi z visoko molekularno težo, kot so cetil, stearil ali cetearilni alkohol, pomagajo v oljno-vodnih emulzijah, da se sestavine ne ločujejo in ostanejo povezane, zaradi katerih je po nanosu koža bolj gladka in mehkejša. Običajno ti alkoholi izvirajo iz maščobnih kislin v rastlinah ali rastlinskih oljih, zato jim pravimo maščobni alkoholi. Po strukturi so gosti, voskasti in pri sobni temperaturi pogosto v trdnem stanju. Maščobni alkoholi imajo nasproten učinek kot tisti z nizko molekularno maso. Izdelek zgostijo, dajo mu težjo teksturo. V tem primeru alkoholi delujejo tudi kot vlažilno sredstvo: varujejo kožo, vanjo zaklenejo vlago in okrepijo naravni lipidni plašč kože.
Vlažilni maščobni alkoholi
Alkohol sam po sebi v kozmetiki ni škodljiv, neprijetne stranske učinke ima lahko le pretiravanje z njim oziroma z izdelki, ki ga vsebujejo. Topilni alkoholi so po eni strani odlični pri izboljšanju vodotopnosti in hitro izparijo, vendar ob tem lahko s seboj »poberejo« tudi nekaj kožne vlage. Povečana kožna penetracija, ki jo omogočajo, je odlična za aktivne sestavine, vendar malo manj za potencialne dražeče snovi, kot so dišave in eterična olja. Tudi vlažilni maščobni alkoholi nimajo samih dobrih plati. Večina jih izvira iz rastlinskih virov, največkrat iz kokosovega ali palminega olja, kar pomeni, da nosijo s sabo tudi slabosti teh virov: predvsem mašijo pore in lahko učinkujejo dražilno oziroma sprožajo alergijske odzive. Če je vaša koža zelo suha, občutljiva ali razdražena, je vredno preveriti, ali morda ne uporabljate preveč izdelkov s topnimi alkoholi (isopropil, isopropanol ali alkohol denat).
