Parodontalna bolezen poteka pritajeno in ne boli, zato je – kot pri vsem – ključna preventiva in ozaveščanje o tveganju. Usta so dokazano povezana s sistemskim zdravjem, saj spremembe in bolezni, ki izvirajo iz ustne votline (na primer parodontalna bolezen), lahko vplivajo na preostale dele telesa. Parodontalna bolezen je vnetje obzobnih tkiv, glavni krivec za njen nastanek pa je nalaganje zobnih oblog na zobe; te so pravzaprav lepljiv, prozoren film, ki je sestavljen iz hrane in bakterij, in ravno slednje še zdaleč niso nedolžne. Bakterije v zobnih oblogah izločajo strupe, ki v povezavi z imunskim odzivom povzročajo vnetje in propad obzobnih tkiv.
Težave niso samo v ustih
Bakterije pa se ne zadovoljijo samo s povzročanjem škode v ustih. Kaj kmalu njihovi toksini vdrejo v krvni obtok in okužijo naše telo. Takrat govorimo o resni nevarnosti za zdravje. Zaradi takšnega »telesnega« vnetja parodontalno bolezen povezujejo z veliko bolezenskimi stanji in tveganji, kot so sladkorna bolezen, srčni infarkt in možganska kap, prezgodnji porod in prenizka porodna teža otroka, manjkajoči zobje in stres. V večji nevarnosti so tudi ljudje po 50. letu, še posebej ženske v menopavzi, saj so kosti zaradi spremenjenega hormonskega statusa osteoporotične, temu pa se pridruži pomanjkanje kalcija. Zobna kost se tako ob prisotnosti bakterij hitreje vname in raztaplja ter počasneje celi.
Vnetje v ustih vpliva na srce in ožilje
Bakterijski endokarditis je vnetni proces v steni srca, ki ga povzročajo bakterije, najpogosteje streptokoki. Dvajset odstotkov bakterijskega endokarditisa pa ima svoj vzrok v ustni votlini. Ali ste vedeli, da je pri bolnikih pred presaditvijo organov (najpogosteje srca) del pripravljalnega protokola tudi zobozdravniški pregled? Takšne preglede se opravi ravno zaradi preprečitve tveganja pred nastankom okužb po operaciji.
Parodontoza in možganska kap
Nezdravljena parodontalna bolezen lahko vpliva tudi na možgane. Nastanejo lahko ishemične spremembe v možganovini (področja zmanjšane prekrvavitve), možganski abscesi (ognojki) ter možganska kap. Možganska kap ogroža predvsem moške do 50. let.
Pazimo na dihala
Starostniki s parodontalno boleznijo imajo poleg vsega drugega tudi večje tveganje za pojav aspiracijske pljučnice. V ustni votlini so lahko prisotne tudi bakterije, ki povzročajo pljučnico.
