Najverjetneje vam samo ime ne pove veliko, a ga boste precej hitro prepoznali po sliki. Raste skoraj povsod. Po vlažnih travnikih, v grmovjih, goščavah, živih mejah ter ob bregovih rek. V višino doseže do dva metra. Prepoznamo ga po dlakavih listih, ki so sestavljeni iz treh do petih parov nazobčanih listov, ki rastejo na votlem steblu z rdečimi žilami. Oslad cveti v obliki socvetja in prepoznamo ga po sladko dišečih belih cvetovih, ki se odpirajo vse od junija pa do septembra. V srednjem veku so z njim odišavljali piva in celo vina.
Uporabna je cela rastlina
Socvetja nabiramo, še preden se cvetovi povsem odprejo. Nabiramo pa tudi stebla in liste, a slednje predvsem v juniju in juliju, še preden se pojavijo prvi cvetovi. Vse dele posušimo karseda hitro, tako se izognemo spremembi barve, nato pa jih hranimo v dobro zaprtih posodah in temnih prostorih.
Gojenje
Brestovolistni oslad lahko gojimo tudi na domačem vrtu. Zasejemo ga lahko za žive meje ali pa v cvetlične nasade, nekje v zadnjem, višjem delu. Najbolje bo, če ga vzgojimo iz semen, spomladi, v vlažnih, neodcednih, bogatih alkalnih tleh na sončni ali rahlo senčni legi.
Zdravilne učinkovine
Oslad vsebuje eterično olje s spojinami salicilne kisline. V cvetovih najdemo flavonoide, prosto salicilno kislino in čreslovine, kar daje osladu trpek okus. Salicilati delujejo predvsem protivnetno, medtem ko čreslovine poskrbijo, da oslad odlično blaži težave, povezane z želodcem in črevesjem. Na prvo mesto uvrščamo njegovo protivnetno delovanje, zato je njegova uporaba v ljudskem zdravilstvu pri revmi, vročičnih obolenjih in infekcijah še kako upravičena. Brestovolistni oslad tako velja za eno najučinkovitejših rastlin pri premagovanju težav pri prehladnih in gripoznih obolenjih. Deluje pa tudi blago diuretično, zato je pitje čaja priporočeno tudi pri težavah z zaostajanjem vode v telesu in pri ledvičnih težavah.
