Študija, ki je konec julija 2017 odjeknila po vsem svetu, je še bolj skrb vzbujajoča, ker sploh ni študija, temveč metaštudija. To pomeni, da gre za pregled in sintezo številnih drugih raziskav. Mednarodna skupina raziskovalcev na hebrejski univerzi v Jeruzalemu je prečesala skoraj 8000 študij na to temo in prišla do strašljivega sklepa: podatki pravijo, da je v omenjenem času število semenčic upadlo za poldrugi odstotek na leto.
Število spermijev prepolovljeno
Še ne tako davnega leta 1973 je bilo v spermi kremenitih 99 milijonov semenčic na mililiter, leta 2011 pa samo še 47,1 milijona. Prav ste prebrali, v manj kot 40 letih se je število spermijev prepolovilo. Tema seveda ni prvič obravnavana, znanstveniki se problema zavedajo že od začetka 90. let. Nekateri so celo že prej začeli opozarjati, da bi kemični zverinjak, ki smo si ga ustvarili, lahko načel reprodukcijsko sposobnost človeštva. A ker ni obstajala nobena dovolj korenita metaštudija, se je o vsem skupaj bolj šušljalo in vsaj javno prepuščalo zloglasni domeni »teorij zarote«. No, zdaj ustrezna metaštudija obstaja. In rezultati so tako skrb vzbujajoči, da bi jih morala javnost vsekakor sprejeti kot preplah.
Podprto z več raziskavami
Kaj je povzročilo tako drastičen upad? Za zdaj si nihče ne upa reči na glas. Kot vedno v tako kompleksnem okolju gre najbrž za koktajl različnih vzrokov. Obstoječe raziskave so upad semenčic med drugim povezale z rastjo telesne teže, pomanjkanjem telesnega gibanja in kajenjem, da drugega sploh ne naštevamo. Najbrž pa ne bo odveč omeniti niti izsledkov raziskave, ki so jo pred tremi leti izvedli na univerzi v Bonnu. Nemški raziskovalci so takrat testirali 96 uradno neškodljivih kemičnih dodatkov in njihovo učinkovanje na človeško spermo. Vseh 96 substanc so dobili iz pogosto uporabljanih potrošniških izdelkov, kot so krema za sončenje, plastična folija za zavijanje sadja, zobna krema, kozmetika, milo in celo nekatere otroške igračke. Bonski znanstveniki so omenjene kemikalije v različnih koncentracijah in razmerjih dodali posodicam s približno četrt milijona spermijev. Ugotovitve niso bile pomirjujoče. Milo rečeno. Skoraj 30 odstotkov vseh »neškodljivih« substanc je v semenčicah povzročilo nenormalno visoke ravni kalcija, kar je vsekakor škodilo njihovi učinkovitosti. Tako kalcificirane so namreč slabše plavale in svojo zmes prebavnih encimov za preboj ovoja jajčeca so prezgodaj izpustile.
Je še kaj upanja?
A tudi če bodo nadaljnje raziskave potrdile točnost navedb metaštudije, nas verjetno ne čaka scenarij iz filma Otroci človeštva (Children of Men). Znanstveniki kitajske univerze v Nanjingu so iz izvornih celic lani že ustvarili umetne mišje spermatide – povsem funkcionalno različico mišjih spermijev, ki so tudi uspešno zaplodili naslednji rod. Z umetno oploditvijo seveda. Postopka za zdaj še niso preskusili na ljudeh, a znanstveniki upajo, da bodo lahko nekega dne neplodnemu moškemu odškrnili par celic denimo z lica, jih »resetirali« v stanje embrionalne celice in jih potem povišali v umetne spermatide.
