Najpomembnejši ukrep za zdrave in močne kosti je uživanje hrane z veliko kalcija: mlečnih izdelkov, stročnic, zelene listnate zelenjave, oreščkov, sadja in rib, ki jih lahko pojemo s kostmi, denimo sardin in lososa. Če ne preživimo dovolj časa na prostem, si pomagajmo še z dodatki vitamina D, enako pomembnega graditelja močnih kosti, kot je kalcij. Zavedati se moramo, da kar 90 odstotkov zlomov kolka doživijo ljudje z osteoporozo. Poškodbe kolčnih sklepov pa nastanejo tudi kot posledica revmatoidnega artritisa, protina in luskavice. A brez redne telesne vadbe ne bomo prišli daleč. Vadba, ob kateri se na kosti vrši rahel pritisk, denimo hoja ali tek, krepi kolčne kosti in koristi tudi, če že imamo osteoporozo. Seveda pa ne smemo pozabiti na ukrepe za preprečevanje udarcev in padcev, zato ne bomo hodili po poledenelih in neravnih površinah, tekli pa bomo le v primerni obutvi in tako intenzivno, da se bomo ob tem brez težav pogovarjali.
Vadba, ob kateri se na kosti vrši rahel pritisk, denimo hoja ali tek, krepi kolčne kosti in koristi tudi, če že imamo osteoporozo.
Koliko tehtamo?
Stične točke med kostmi v vsakem sklepu pokrivajo le površino nekaj kvadratnih milimetrov, zato je pritisk v sklepih lahko zelo velik. Vsak dodaten kilogram teže poveča silo na kolke med hojo za dva kilograma, med vzpenjanjem po stopnicah za pet do šest kilogramov, med tekom pa kar za deset do dvanajst kilogramov. Hujših obremenitev za kolke si ne moremo predstavljati, zato shujšajmo toliko, da se bo indeks naše telesne mase gibal med 18,5 in 25. Če tehtamo 60 kilogramov in smo visoki 165 centimetrov, je naš ITM: 60 : (1,65 x 1,65) = 22. Če je več kot 25, raje ne tecimo, ampak najprej hodimo in ob tem shujšajmo.
Pri ženskah, ki imajo zaradi menopavze manjšo kostno gostoto, je tveganje za zlom kolka enako tveganju za raka dojk, maternice in jajčnikov skupaj.
Kadar kolki bolijo
Najpogostejši vzrok bolečin in otrdelosti kolkov so različne oblike vnetnega artritisa. Če se težave ne umirijo oziroma če je kolk trd ali vnet brez očitnega vzroka, se posvetujmo z zdravnikom, ki nam bo predpisal ustrezno zdravljenje. Bolj ko boli oziroma večje so težave pri hoji, še posebej pri vzpenjanju ali spuščanju po stopnicah, prej moramo k zdravniku. Če že imamo artritis, se moramo športom, ki močno obremenjujejo sklepe, denimo teku, košarki ali smučanju, povsem odpovedati. Najprimernejša oblika vadbe je plavanje, koristita pa tudi počasna hoja in kolesarjenje, vendar le če sta redna. Četudi se gibljemo s težavo, vztrajajmo. Če nikakor ne zmoremo, pa se omejimo na zelo priporočljive vaje za krepitev kolčnih mišic ter povečanje ali vzdrževanje njihovega tonusa. Te vaje je koristno izvajati tudi ob rednem športnem programu in je z njimi dobro začeti čim prej tudi po nesrečnem zlomu kolka.
Najbolj nevarna vrsta zloma
Kot svarilo je treba zapisati, da je zlom kolka najnevarnejši zlom, ki ga zdravijo z agresivno operacijo, med katero vstavijo močne sklepne vsadke. Že dan po operaciji bolnika spodbujajo k hoji z berglami, da bi preprečili zaplete, kot so pljučnica, globoka venska tromboza in vnetje sečil. Žal pa še vedno drži kruta statistika: tretjina bolnikov, ki doživijo zlom kolka, ne preživi prvega leta po operaciji, tretjina jih ostane priklenjena na voziček, le tretjina se jih popolnoma pozdravi.
