Benigna hiperplazija prostate (BHP), kot strokovno rečemo starostnemu povečanju te žleze, je ena najpogostejših tegob, ki jih moškim prinašajo zrela leta. Po današnjih podatkih do tega stanja pride pri približno 80 odstotkih moških v teku življenja. Čim starejši je moški, tem večja je verjetnost, da bo imel težave zaradi povečane prostate. Pri približno 30 odstotkih prizadetih moških stanje napreduje do takšne stopnje, da je operativni poseg neizogiben. Na srečo pa lahko operativni poseg za dolgo časa odložimo ali celo preprečimo z učinkovitimi zdravili.
Pravočasno prepoznajmo težave
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Simptomi draženja mehurja so pekoč občutek v mehurju, siljenje na vodo, pogosto uriniranje in uriniranje ponoči. Pojavljajo se v obdobju, ko se mehur polni. Bolj značilni za povečano prostato so obstruktivni simptomi – to so tisti, ki jih moški občuti med praznjenjem mehurja: za začetek uriniranja je potreben določen napor, curek seča je šibek in prekinjen, uriniranje traja dlje kot normalno in po končanem uriniranju še vedno ostane občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja. Če moški opazi omenjene simptome, naj obišče zdravnika, saj se za njimi lahko skriva tudi kakšno drugo, včasih nevarnejše obolenje (rak prostate).
Kako lahko pomaga zdravnik?
Težave s povečano prostato obravnavajo in zdravijo zdravniki urologi. Zdravnik bo bolnika najprej skrbno povprašal o naravi, pogostnosti in jakosti njegovih težav. Pri tem bo najverjetneje uporabil poseben mednarodni vprašalnik, s katerim bo natančno določil stopnjo težav in se glede na bolnikove odgovore (seštevek točk) odločil za vrsto zdravljenja. Nepogrešljivi, nujni del pregleda je digitalni rektalni pregled (tipanje prostate skozi zadnjično odprtino). Le tako zdravnik lahko otipa zadnjo površino prostate in oceni njeno velikost – če pa bo tipal vozliče in neravno površino žleze, bo posumil na raka prostate. V primeru hujših težav se bo urolog lahko odločil še za dodatne preiskave: ultrazvok, merjenje pretoka urina, laboratorijske preiskave. Glede na velikost prostate, izraženost simptomov in druge izvide se bo odločil za spremljanje bolnika (kontrolo čez pol leta ali eno leto), lahko bo predpisal zdravila ali pa predlagal operativni poseg.
