Zdravilne lastnosti je zelju že priznala tudi uradna medicina, ljudske množice pa že stoletja vedo, da blagodejno vpliva na prebavo, in kislo zelje prežene še tako hudega mačka po prekrokani noči.
Hranilna sestava
Zelje vsebuje dober odstotek beljakovin, nekaj odstotkov lahko prebavljivih ogljikovih hidratov in večje količine neprebavljive prehranske vlaknine, celuloze. Velja za izjemno bogat vir mikrominerala selena, vitamina C, prav tako v njem najdemo kalij, železo, magnezij, žveplo in baker. Ugodno razmerje med kalcijem in fosforjem pa zagotavlja večji izkoristek kalcija v organizmu. Ne smemo izpustiti vitaminov B1 in K, karotenoidov in sicer manj znanega, vendar za želodec bistvenega vitamina U. Zelje vsebuje tudi žveplove spojine z močnim protirakavim delovanjem, ki jih najdemo še v brokoliju in cvetači.
Ogromno zdravilnih lastnosti
Zelje je znano predvsem po pospeševanju presnove, predvsem ogljikovih hidratov, in uravnava delovanje žlez z notranjim izločanjem. Antioksidanti v zelju onemogočajo delovanje prostih radikalov in povečujejo proizvodnjo encimov, ki so telesu potrebni za razstrupljanje. Spodbuja prebavo in omogoča razvoj zdrave črevesne flore, zato je še posebej primerno po obdobjih jemanja antibiotikov. Pripomore tudi k zdravju srca in ožilja, saj preprečuje razvoj ateroskleroze. Stari Grki so verjeli, da tudi povečuje spolno aktivnost, nedvomno pa krepi imunski sistem ter izboljšuje spomin in koncentracijo.
Za kaj vse ga uporabljamo
Tako kot pri večini zelenjave boste tudi pri zelju največ aktivnih učinkovin ohranili, če ga boste jedli surovo. V kolikor ga toplotno obdelujete, naj bo čas priprave čim krajši. Če imate težave s prebavo in jutranjim izločanjem, pa mnogi svetujejo pitje zelnice vsako jutro na tešče. Zelnica namreč spodbuja izločanje žolča in delovanje trebušne slinavke. Zelje pa bo koristno tudi v prehodnih obdobjih, saj poparki iz svežih zeljnih listov pomagajo iz dihal in prebavil izločati nakopičeno sluz.