Vnovično uvedbo seniorske olajšave predlagajo predvsem zaradi zakona za uravnoteženje javnih financ. Ta je prejemanje letnega dodatka, ki za upokojence pomeni podobno kot regres za zaposlene, omejil na tiste, katerih pokojnina ni višja od 622 evrov. V lanskem in letošnjem letu pa so letni dodatek v skladu s proračunskimi dokumenti prejeli tudi tisti s pokojnino do 750 evrov.
"Upokojenci z višjimi pokojninami so zaradi izgube letnega dodatka upravičeni vsaj do seniorske olajšave, ko dopolnijo 70 let starosti," so zapisali v Zdusu.
Kot so spomnili, so bili v skladu s t.i. seniorsko olajšavo, ki je veljala do spremembe zakona o dohodnini iz leta 2013, upokojenci s pokojnino do 1332 evrov oproščeni plačila akontacije dohodnine.
Višja starost, večji stroški
Starejši imajo po opozorilu Zdusa veliko višje stroške pri uveljavljanju zdravstvenih storitev, pri nakupu zdravil in z različnimi dietami. Stroški življenja se s starostjo dvigujejo, in sicer pri starosti 70 let za 11 odstotkov, zatem pa naraščajo do 30 odstotkov, so poudarili.
Pri določitvi starosti, pri kateri bi veljala seniorska olajšava, je treba po njihovi oceni upoštevati starostne pogoje za upokojitev iz pokojninske reforme. Prav tako je treba imeti pred očmi predvidene spremembe starostnih pogojev iz bele knjige o pokojninah, po katerih naj bi se starost za upokojitev dvignila z zdajšnjih 65 na 67 let.
Javna razprava o osnutku predloga novele zakona o dohodnini, ki ga je v okviru predlogov za davčno prestrukturiranje skupaj z novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb pripravilo ministrstvo za finance, se je končala 29. julija. Na ministrstvu bodo prejete predloge preučili in se v nadaljnjem postopku do njih opredelili. A predvsem gospodarstvo je do predlaganih sprememb še vedno zelo negativno nastrojeno, saj si želijo konkretnih davčnih razbremenitev.
