Analiza kemijskih onesnaževal v školjkah klapavicah, vzorčenih med leti 2011 in 2014 v slovenskem morju, je pokazala, da so bile školjke varne za uživanje, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Varna za uživanje je bila tudi večina vzorcev sladkovodnih rib.
Za povprečnega odraslega slovenskega porabnika so te školjke varne za uživanje glede vsebnosti kovin (kadmija, svinca in živega srebra) in analiziranih obstojnih organskih onesnaževal (bromiranih zaviralcev gorenja, ftalatov, organoklornih pesticidov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, organskih kositrovih spojin in kloroalkanov).
Možno je povečano tveganje za zdravje pri odraslih, velikih uživalcih klapavic, in pri občutljivejših skupinah prebivalstva, zlasti pri otrocih in nosečnicah, navajajo na spletni strani NIJZ rezultate analize, ki so jo prejeli od Agencija RS za okolje.
Priporočajo zmerno uživanje školjk
Kljub temu prebivalcem vseh starostnih skupin priporočajo zmerno uživanje školjk. Nosečnicam in manjšim otrokom pa uživanje školjk tudi zaradi verjetnih drugih bioloških tveganj odsvetujejo.
Med vsemi merilnimi mesti so se najvišje povprečne vsebnosti večine obravnavanih onesnaževal nahajale v prosto nabranih klapavicah v Koprskem zalivu, ki so z izjemo ftalatov in organskih kositrovih spojin presegale običajne vrednosti iz literature. Zato zaradi previdnostnega načela odsvetujejo uživanje školjk s tega območja.
Uživanje nekaterih rib odsvetujejo
V okviru monitoringa kemijskega in ekološkega stanja slovenskih površinskih voda so analizirali tudi vsebnost kemijskih onesnaževal v prostoživečih sladkovodnih ribah.
Ugotovili so, da je bila večina vzorcev rib varnih za uživanje. Manjše število vzorcev je na pričakovanih mestih vsebovalo povečane vsebnosti živega srebra, polikloriranih bifenilov (PCB) ali dioksinom podobih PCB.
Odsvetujejo pa uživanje dolgoživečih sladkovodnih rib iz prostega ulova iz Save pri Jesenicah na Dolenjskem, iz Kolpe pri Radovičih, iz Soče pri Solkanskem jezu, iz Lahinje pri Geršičih in iz Krupe pri Kloštru.
Ugotovljena in obravnavana onesnaževala predstavljajo tveganje za zdravje ob dolgotrajnem uživanju, saj imajo zmožnost kopičenja v organizmu, glede posamičnih dogodkov je verjetnost tveganja za zdravje nizka, navajajo na NIJZ.
Tistim, ki so kontaktno bolj občutljivi na nikelj, pa previdnostno odsvetujejo pripravo in uživanje prostoživečih sladkovodnih rib iz Idrijce pri Hotešku.
