Zaradi tega se je na seznamu prepovedanih živil znašla vsa hrana, ki vsebuje holesterol, od jajc do zrezkov, od masla do rakcev. Zadnjih nekaj let pa so raziskave pokazale, da ima holesterol, ki ga dobimo s hrano, zelo malo vpliva na holesterol, ki se znajde v naših žilah, se prilepi na stene in jih skupaj z drugimi delci počasi maši. Poleg tega telo holesterol potrebuje za mnogo procesov. Nedolgo tega smo pisali o tem, da je pomemben tudi za možgane. Če ga telo nima dovolj, da se vsi procesi odvijajo normalno, ga začne tvoriti samo. Večina holesterola, ki se znajde tudi v krvi, namreč tvorijo naša jetra. Ker pa je za organizem tako zelo pomemben, se tvori tudi drugod v telesu, na primer v nadledvičnih žlezah. Poglejmo deset največjih laži o holesterolu, v katere še danes verjame veliko ljudi. Med njimi so tudi zdravniki.
Prva laž: holesterol, ki ga dobiš s hrano, je nevaren za zdravje; to ne drži. Če ga ne zaužiješ dovolj, ga bo telo tvorilo samo od sebe, ker ga potrebuje za normalno delovanje vseh sistemov. Manj ko ga zaužiješ, več ga bo telo tvorilo. In narobe, več ko ga zaužiješ, manj ga bo tvorilo. Za pokritje dnevnih potreb potrebujemo okrog 20 gramov holesterola .
Druga laž: če hočeš količino holesterola v krvi zmanjšati, ne smeš jesti rdečega mesa; ne drži! Rdeče meso pravzaprav sodi med srcu koristno hrano. Pomembna je le zmernost in uživanje izbranih kosov brez maščob kot je stegno, pljučna in ledvena pečenka in podobno.
Tretja laž: če imaš veliko holesterola v krvi, imaš zamašene žile; ne drži, ker to dvoje ni vzročno povezano. Vzroki za zamašene žile so precej obsežni, holesterol pa ima tu le obrobno vlogo. Precej bolj nevarni so vnetni procesi in prosti radikali, ki holesterol oksidirajo. Ena od najbolj znanih raziskav je pokazala, da so imeli ljudje, ki so živeli najdlje, v krvi največ holesterola.
Četrta laž: veliko bolje je jesti hrano, bogato z ogljikovimi hidrati in škrobom, kakor pa tisto, ki vsebuje maščobe in z njimi holesterol; tudi to ni res. Prav takšno prepričanje je botrovalo temu, da so ljudje maščobe zamenjali z ogljikovimi hidrati in s tem veliko bolj škodili svojemu zdravju. Naraslo je število debelih, vse več med njimi je celo izredno debelih. Prav tako je naraslo število sladkornih bolnikov, ki so vse mlajši, z njimi pa je vse več tudi srčno žilnih bolnikov. Laž o holesterolu je s tem naredila ogromno škode. Res pa je, da ni bila namerna, da je medicina v tistem času verjela, da je tako.
Peta laž: zdravila za zniževanje holesterola ti podaljšajo življenje; težko bi rekli, ali je to laž ali ni. Dejstvo pa je, da ni prav nobenega dokaza za to, da ljudje, ki jemljejo zdravila za zniževanje holesterola, zaradi tega živijo dlje.
Šesta laž: če imaš visok holesterol, se ti to pokaže s tipičnimi znaki; ne drži, saj se visok holesterol sploh ne kaže s kakšnimi znaki. Človek, ki ima več holesterola v krvi, za to sploh ne ve. Edini način, da izve, je, da gre za krvne preiskave. Strokovnjaki priporočajo, da kri pregledamo najmanj vsakih pet let od 20. leta starosti dalje.
Sedma laž: otroci nimajo povišanega holesterola; tudi to ne drži. V zadnjem času imajo povišan holesterol tudi mlajši. Ugotavljajo, da začne naraščati nekje pri osmem letu starosti, čeprav so naleteli na povišan holesterol tudi pri dveletnih otrocih.
Osma laž: povišan holesterol je deden; če so ga imeli starši, lahko tudi ti pričakuješ, da boš imel povišanega; delno je sicer res, da se nagnjenost podeduje, vendar lahko vsak sam s spremembami v načinu življenja spremeni tudi to. Kot rečeno, hrana mora vsebovati maščobe, vendar jih ne sme biti preveč, pa tudi kakovostne morajo biti. Zelo pomembno pa je tudi gibanje.
Deveta laž: holesterol lahko znižaš samo z zdravili; tudi to ni res. Skoraj vsak ga lahko vsaj malo zniža sam s pravilno prehrano (manj maščob, a kakovostne, predvsem pa zelenjava in sadje), gibanjem, zniževanjem telesne teže in vsem drugim, kar smo že tolikokrat navedli.
Deseta laž: visok holesterol imajo samo debeli ljudje, vitki ga ne morejo imeti; to ne drži. Pravzaprav imajo lahko zelo veliko holesterola v krvi zelo suhi ljudje. Nekateri verjamejo tudi, da je nevaren samo za debele. Oziroma drugače povedano, da lahko botruje srčnemu infarktu le pri debelih ljudeh. Kot rečeno, holesterol, ki ga dobimo s hrano, ima pri boleznih srca in žil (infarkt pa je končna posledica tega) le manjšo vlogo. Prav gotovo ni dobro, da je človek debel, vendar pa vseeno ne drži, da vitki ne bi mogli imeti zamašenih žil, pa čeprav ne od holesterola, ki ga dobijo s hrano.
Nekateri verjamejo tudi, da je veliko holesterola v krvi bolj nevarno za moške kot za ženske. Tudi to ne drži. Oziroma, ženske do menopavze varujejo hormoni, po njej pa nič več. Vsekakor pa so za zamašitev žil najbolj nevarni vnetni procesi v telesu in oksidacija, kot je bilo že rečeno. Tako vnetje kot tudi oksidacijske procese pa lahko spet bistveno zmanjšamo s prehrano. Če v redno dnevno rutino vključite vsaj en sadno zelenjavni sok dnevno, boste za svoje zdravje že veliko naredili. Mikrovalovno pečico zamenjajte za dober sokovnik za sveže stiskanje sokov in si v teh dneh, ko je zelenjave in sadja v izobilju, privoščite take sokove, ki vam bodo dobesedno nalili zdravja v žile. Na začetku bodite pazljivi, saj sveže iztisnjeni sokovi dajejo telesu encime, ki lahko zelo pospešijo presnovo in prebavo.
