Iz podjetniškega vidika je že na prvi pogled nenavadno, čemu letalske družbe prtljago tako rade zaračunavajo ločeno in jo le redko vključijo v ceno celotne storitve letalske karte. Tudi če bi bila cena karte potem seveda višja, je statistično znano, da skoraj vsak potnik ob odločitvi za let s seboj vzame tudi vsaj nekaj malega prtljage – dodatno zaračunavanje tako povzroča nejevoljo in nepotrebno sitnost praktično vsakemu potniku, čemur bi se lahko ob vključitvi prtljage v ceno izognili.
Vrzel v davčni zakonodaji
Razlog za to je obdavčitev. V ZDA letalski prevozniki državi odvedejo 7,5 odstotka davčne dajatve na vsako prodano letalsko karto, medtem ko prevoz prtljage s to dajatvijo ni obdavčen. S tem, ko letalska družba stroška loči in ju predstavi kot dve različni postavki na končnem računu, se davku uspešno izogne, razlaga raziskava CNN. Z razdelitvijo stroškov prtljage so se letalske družbe v ZDA samo lani izognile plačilu približno pol milijarde dolarjev davkov. Z draginjo in višanjem življenjskega standarda skozi preteklih nekaj let je tako podražitev prtljage postal najbolj enostaven način za dodatno polnjenje blagajn letalskih prevoznikov – brez plačila davka in brez podražitve letalske karte. Vsaj na prvi pogled. Pri primerjanju cen letalskih kart za isto destinacijo lahko tako tekmujejo z ostalimi ponudniki in ostajajo na videz cenovno ugodni – ko pa potnik rezervacijo izvede, kaj kmalu ugotovi, da bi bilo potovanje s kakim drugim ponudnikom, ki ima politiko prtljage malce drugačno, nemara ugodneje. Kljub začetnemu oglaševanju nižje cene.
Stanje v Evropi
Evropski parlament je lani podprl resolucijo, ki poziva letalske prevoznike, naj potnikom ne zaračunavajo prevoza osebne ročne prtljage, kar je po letu 2019 postala praktično stalnica. Aktivno pozivajo članice EU, naj izvršijo razsodbo Evropskega sodišča iz leta 2014, ki podpira omenjeno nezaračunavanje pristojbin za ročno prtljago. Vsak potnik naj bi namreč imel pravico do osebne ročne prtljage razumne velikosti in teže – medtem ko dodatna prtljaga, ki gre v trup letala, ostaja potnikova izbira in dodatna storitev.
EU mora z resolucijo razjasniti tudi, kaj v praksi sploh pomeni 'razumna velikost in teža' dovoljene ročne prtljage. Standardi med letalskimi prevozniki se namreč že od nekdaj zelo razlikujejo, kar povzroča težave predvsem potnikom s povezovalnimi leti različnih letalskih družb.
