Vojna v Ukrajini je povzročila veliko uničenje in škodo na celotnem ukrajinskem ozemlju, ogromno škodo na infrastrukturi, produktivnem kapitalu in delovni sili pa je utrpelo tudi tamkajšnje gospodarstvo. Ukrajinska vlada, Svetovna banka, Evropska komisija in Združeni narodi trenutno ocenjujejo, da bo strošek obnove in okrevanja v Ukrajini v naslednjem desetletju znašal približno 450 milijard evrov.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport, Matjaž Han, je uvodoma izpostavil, da mora biti »dolgoročni cilj vzpostavitev reformirane in prenovljene Ukrajine, ki bo zanimiva tudi za tuje investicije. V Sloveniji že delujejo številna podjetja, ki so poslovno povezana z ukrajinskim trgom in ga tudi odlično poznajo. Tudi v sodelovanju z njimi bomo iskali načine za sodelovanje v mednarodnih obnovitvenih projektih. Prav tako pa si bomo na našem ministrstvu skupaj z ostalimi deležniki še naprej prizadevali identificirati in pritegniti vsa tista podjetja, katerih prisotnost bi bila dobrodošla z vidika normalizacije razmer v Ukrajini«, je sklenil minister.
Rok Capl, direktor SPIRIT Slovenija, je poudaril, da je Slovenija od prvega dne vojne solidarna z Ukrajino in ji nudi vsestransko pomoč, na pomoč pri obnovi države pa so pripravljena tudi slovenska podjetja. Dogodek je po njegovem mnenju namenjen temu, da »ugotovimo, na kakšen način lahko slovenska podjetja prispevajo v obnovitvi infrastrukture v Ukrajini, revitalizaciji njenega gospodarstva in povrnitvi upanja njenemu narodu.«
Ukrajina je še vedno v vojni, vendar država gleda proti prihodnosti in obnovi, je v nadaljevanju dejal Andrii Taran, ukrajinski veleposlanik v Sloveniji. »Državo po vojni čaka veliko dela in obnove, pri tem pa računamo na pomoč partnerjev, tudi Slovenije.« Udeležence dogodka je nagovoril tudi Anatolii Komirnyi, namestnik ukrajinskega ministra za ozemlja, skupnosti in infrastrukturo, ki je izpostavil, da je po treh letih vojne v državi uničena skoraj polovica kritične infrastrukture. Obseg rekonstrukcije bo zahteval angažma celotne družbe in mala in srednja podjetja igrajo pri tem pomembno vlogo.
V prvem panelu so strokovnjaki poskušali odgovoriti na vprašanje, kako preko različnih mehanizmov izbrati pravi projekt, najti ukrajinskega partnerja in sredstva za financiranje. Posebni odposlanec ukrajinske gospodarske zbornice Vitalii Rusanov je kot ključne naloge po vojni naštel obnovo energetske ter cestne in železniške infrastrukture, stanovanjskih stavb in javnih poslopij, pa tudi razminiranje in zagotovitev različnih zdravstvenih pripomočkov in storitev. Poleg tega bo treba obnoviti tudi gospodarstvo, je dejal. Ob tem je predstavil nekatere sheme subvencij za tuja podjetja, ki bodo investirala v Ukrajino.
»Ideja obnove in rekonstrukcije je spodbujanje zasebnega sektorja Ukrajine, še posebej malih in srednjih podjetij, ki so gonilna sila gospodarske rasti v državi,« je povedal Tomaž Mencin, koordinator za obnovo Ukrajine na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. V ta namen bo Slovenija bo prednostno obravnavala rekonstrukcijo na lokalni ravni.
Nataša Goršek Mencin, namestnica predsednice na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji, je predstavila načrt v vrednosti 50 milijard evrov za obdobje 2024-27, ki vključuje pobude za povečanje investicij in privabljanje novih vlagateljev. Roland Žel, direktor Direktorata za obrambno politiko na MORSu, pa je dejal, da je treba z obnovo začeti že zdaj, saj je to pomembno za evropsko gospodarstvo - torej za slovensko gospodarstvo.
V drugem delu je sledila okrogla miza, na kateri so predstavniki slovenskih podjetij Duol, Riko in Kontron, predstavili svoje izkušnje pri poslovanju v Ukrajini ter udeležencem iz prve roke podali nasvete, potrebne za uspeh v poslovnem ekosistemu Ukrajine in svoje videnje pomoči za rekonstrukcijo države. Dušan Olaj, direktor podjetja Duol, d. o. o. je dejal: »Ukrajina je vsekakor ne glede na dano situacijo ena od velikih poslovnih priložnosti v bodoče. Ta trenutek so vzpostavljeni evropski mehanizmi, tudi mehanizmi v Sloveniji, ki bodo lahko olajšali, predvsem pa zmanjšali tveganje potencialnih bodočih poslov in investicij v Ukrajini.«
Udeleženci so se seznanili tudi z ukrajinsko spletno platformo Nazovni, ki tujim podjetjem pomaga najti sanacijski projekt in pravega partnerja v Ukrajini.
Dogodek, ki je ponudil nove vpoglede in pristope k okrevanju ter zanimive razprave o posebnih mehanizmih za trajnostno in vključujočo obnovo Ukrajine, so skupaj pripravili SPIRIT Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Veleposlaništvo Ukrajine v Sloveniji in Inštitut za strateške rešitve (ISR).
Foto: STA/Boštjan Podlogar
