Zaradi podnebnih sprememb se povečuje tveganje, da se bodo nasledniki ebole, gripe ali virusov kot je SARS-CoV-2 pojavili prej kot slej.
V novi študiji so raziskovalci preučevali zemljo in jezerske usedline iz jezera Hazen, ki je po prostornini največje jezero severno od polarnega kroga. S sekvenciranjem segmentov DNK in RNK, najdenih v zemlji, so znanstveniki poskušali določiti bazen virusov, prisotnih v okolju.
Z računalniškim algoritmom, ki je viruse povezal z živalskimi, rastlinskimi in glivičnimi gostitelji, prisotnimi na tem območju, je ekipa ugotovila precejšnje tveganje virusnega prelivanja - to je sposobnost virusov, da se naselijo v nove vrste gostiteljev in se širijo naprej, kot se je to zgodilo pri virusu SARS-CoV-2, ko se je iz populacij divjih živali preselil v ljudi.
"Tveganje prelivanja se povečuje z odtekanjem vode zaradi taljenja ledenikov, kar je posledica podnebnih sprememb," so zapisali raziskovalci v objavljenem članku. "Če se bo zaradi podnebnih sprememb tudi območje vrst potencialnih virusnih prenašalcev in rezervoarjev premaknilo proti severu, bi lahko visoka Arktika postala raj za nove pandemije."
Evolucijska pot
Raziskovalci so primerjali evolucijsko pot virusov in gostiteljev ter iskali razlike in podobnosti med njimi - primerjave, ki kažejo na možnost spremembe obstoječega stanja in posledično širjenja virusov.
"Z evolucijskega vidika so virusi bolj nagnjeni k okužbi gostiteljev, ki so filogenetsko blizu njihovemu naravnemu gostitelju, morda zato, ker je zanje lažje okužiti in kolonizirati vrste, ki so si genetsko podobne," pojasnjujejo raziskovalci v svojem članku.
V skladu s prejšnjimi študijami, ki so pokazale, kako lahko degradirane pokrajine na nove načine povezujejo patogene, zajedavce in gostitelje, raziskovalci domnevajo, da povečano odtekanje ledenikov vodi k večjim možnostim za preskok virusov v evkariontske gostitelje.
Vendar se povečano tveganje za prelivanje razlikuje pri vzorcih tal in jezerskih sedimentov. V tleh z visokimi tokovi taljenja ledenikov se je tveganje prelivanja povečalo do točke, nato pa se je zmanjšalo, medtem ko se je v vzorcih jezerskega sedimenta tveganje še naprej povečevalo. Razlaga, ki so jo predlagali raziskovalci, je, da povečan odtok pomeni, da se več organskih snovi - in organizmov v njih - odplakne v jezero, namesto da bi ostale na kopnem.
"S podnebnimi spremembami se spreminja tudi presnovna aktivnost arktične mikrobiosfere, kar vpliva na številne ekosistemske procese, kot je pojav novih patogenov," so zapisali raziskovalci.
Visoka Arktika - to so najsevernejše regije - je del sveta, ki je najbolj občutljiv na podnebne spremembe. V zadnjih nekaj desetletjih je izginila tretjina zimskega ledu v Arktičnem oceanu. Hkrati znanstveniki opozarjajo tudi na povečano tveganje pandemij, ki ga povzroča več dejavnikov: med njimi tudi človekova dejavnost, ki uničuje naravne habitate ter sili živali in ljudi, da živijo v vedno tesnejših razmerah. Najnovejša študija temelji na nujni potrebi po razumevanju razmerja med spremembami habitatov in bližino novih virov bolezni - in ker se bodo zaradi globalnega segrevanja vrste verjetno odpravile bolj na sever, da bi ohranile okolje z enakimi temperaturami, se možnost prenosa virusov na nove vrste še povečuje. "Ta dvojni učinek podnebnih sprememb, ki hkrati povečuje tveganje za širjenje in vodi do premika območij vrst proti severu, bi lahko imel dramatične posledice na visoki Arktiki," so zapisali raziskovalci.
"Razmejitev tega tveganja od dejanskih prelivov in pandemij bo ključno prizadevanje, ki ga je treba izvajati vzporedno z dejavnostmi nadzora."
